Splošna debata, kaj je uspelo in kaj ne...
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
Jaz sem po receptih opažal pri naštetih stilih zelo različne temperature. IPA je bolj suha kot PA in ima več alkohola, zato naj bi se drozgala na nižji temperaturi, PA pa na višji. Kljub temu so bile navajane temperature za oba stila od 65 pa tudi do 68. Enako za ameriški stout. Lagerje sem sam drozgal na 65-66C.
Menim, da ni enega pravila. Tudi po BJCP so stili v nekih razponih, temperaturo torej prilagodiš svojim željam in stilu, če želiš, da je v mejah (bolj sladko, bolj suho).
ESBja še nisem delal.
Menim, da ni enega pravila. Tudi po BJCP so stili v nekih razponih, temperaturo torej prilagodiš svojim željam in stilu, če želiš, da je v mejah (bolj sladko, bolj suho).
ESBja še nisem delal.
Nazadnje urejeno:
Malo se poigraj in naredi isto pivo na 64 in na 68, opazuj FG in okus, pa ni treba preveč hmelja če želiš malt forward, da boš lažje okusil.
JAz sem ugotovil, da mi termometer kaže "premalo" in je bil FG enak pri 64 in pri 68 in obakrat požrlo na 1010 (gre za navaden pale/cara 90/10)
Zdaj kadar želim full body masham na 70 in požre do 13-15, kar mi je ravno prav za svetla malt forward piva
PA ni težava v termometru, ampak je problem v tem, da je v mashu ki ne cirkulira temperatura niha po 5stopinj v nekem trenutku.
Na koncu je vedno na vrhu precej topleje kot spodaj, pri strani hledneje kot na sredini itd...
Tako, da termometer naj bo vedno na istem mestu, vse ostalo bod prinesle izkušnje...
JAz sem ugotovil, da mi termometer kaže "premalo" in je bil FG enak pri 64 in pri 68 in obakrat požrlo na 1010 (gre za navaden pale/cara 90/10)
Zdaj kadar želim full body masham na 70 in požre do 13-15, kar mi je ravno prav za svetla malt forward piva
PA ni težava v termometru, ampak je problem v tem, da je v mashu ki ne cirkulira temperatura niha po 5stopinj v nekem trenutku.
Na koncu je vedno na vrhu precej topleje kot spodaj, pri strani hledneje kot na sredini itd...
Tako, da termometer naj bo vedno na istem mestu, vse ostalo bod prinesle izkušnje...
Ker nameravam za vikend spacati še eno pšenično, a nimam dovolj materjala...
Kako bi izpadla zadeva s 40% pšeničnega, 40% pale ter 20% temnejšega munich? To je namreč edino kar imam, če bi rad naredil standarno količino s primerno alkoholno stopnjo. Bi munich preveč zamoril okus pšenice?
Kako bi izpadla zadeva s 40% pšeničnega, 40% pale ter 20% temnejšega munich? To je namreč edino kar imam, če bi rad naredil standarno količino s primerno alkoholno stopnjo. Bi munich preveč zamoril okus pšenice?
Pravkar sem varil porterja in ko sem pretakal pivino v fermentor mi je padla se cev noter, 30cm fi 10mm. Sprva se nisem sekiral potem pa razmusljam ali je mozno da v cevi pivo ne sfermentira in nastane okuzba?
Ne po mojem sploh ne. Munich je super malti ( sploh če ga imaš namen uporabiti 20%) in pšenica da poseben okus - bolj poln ( ne znam razložit). Eden drugega bosta dopolnjevala. Tole bo super malti pir. Če imaš voljo in čas probaj single ali pa dvojni decoct mash, da potegneš maksimal iz obeh. Jaz sem tako naredil z eno kuho ( podobne sestavine) in ti moram priznat da decoct res doprinese k okusu! Hm pa srečno roko pri izbiri pravega hmelja, če ga sploh imaš na lagerju
)
)Ne sekiraj se. Če imaš čiste in oprane roke ter razkužene z starsanom jih mirno pomočiš v pir in "rešiš" cev, ki ti je padla. Jaz moram namočit roke v pivino , ker samo tako lahko pretočim pivo iz vrelnega lonca v fermentor in do sedaj še nisem fasal okužbe. Je pa res da si prej temeljito operem roke do komolcev in jih potem še razkužim v starsanu. Lahko pustiš tisto ce notri in počakaš da se fermentacija zaključi in potem rešiš cev.
To me je skrbelo, da bi fasal okužbo in potem nisem šel z roko noter in sem pustil cev. Zaskrbelo me je, da kvas ne bi dosegel pivine v cevi... Ok, zdaj bom mirnejše spal
Če je bila cev razkužena, zunaj in notri, tudi če ti tistih par ml pivine ne bi sfermentiralo, big deal. Bi ostala pa tretja decimalka grama sladkorja za karbonizacijo več
Jst bi pustil. Če greš z roko noter pač povečaš možnost okužbe, ampak če si imel cev v štartu umazano zunaj, ti še tako čiste roke ne bodo pomagale...
Jst bi pustil. Če greš z roko noter pač povečaš možnost okužbe, ampak če si imel cev v štartu umazano zunaj, ti še tako čiste roke ne bodo pomagale...
Cev je bila razkuzena zunaj in not. Bom jo kar noter pustil. Cisto po neumnosti je padla not. Hvala za tolazbo
ah kje....ESB je visoko pitno pivo in ma da se ga pije v velikih količinah, če se le da preko caska.
En mesec staranja je vrh glave, potem pa dokler ga ne zmanjka.
Pivo je relativno švoh in kar fajn hmeljeno, tako da že na teh dveh parametrih odpade staranje
En mesec staranja je vrh glave, potem pa dokler ga ne zmanjka.
Pivo je relativno švoh in kar fajn hmeljeno, tako da že na teh dveh parametrih odpade staranje
No saj ravno zaradi tega mi ni bilo jasno glede na to da so v večini tudi malo dry hopani vsi ESB. Oziroma dodani hmelji na 1 minuto.
Moj ESB je po kakšnih 2-3 tednih še zelo "pikanten" verjetno zaradi velike količine karamelnega slada, po kakšnem mesecu in še kakšnem tednu pa je vrhunski ;-) Zgubi vso to "pikrost" in je super za pit
ESB extra special bitter je "najmočnejši" predstavnik bitter stila in ima lahko po mojem vedenju z lahkoto tudi 6% alkohola ter skladno s tem tudi grenčino, ki je lahko tam do 50 ali več za močnejše predstavnike. Torej smo že blizu IPA.
Jaz samtram te močnejše bitterje za pir, ki se ga lahko da na staranje za 2-4 mesece. Lahko se ga pa seveda smatra tudi za pivo za "spit takoj" kot velja za pod stil "ordinary" in "best", ki sta bolj kot ne pira za po šihtu.
Tako si predstavljam jaz bitter stil. lahko pa da se motim.
Imam pa ravno enega ESB-ja v fermentorju, ki je imel SG 1.049, FG bo pa nekje okoli 1.018-1.016. izračunan IBU pa točno, okoli ter seveda približno 55,7 in vsekakor zelo grenak. Uporabil sem tehniko (FWH) in pa tisto famozno post boil namakanje (Whirpool/steeping). Bom videl kaj se bo zvarilo.
V bistvu so bile to priprave za na vsem tako priljubljen stil IPA. Potrebujem veliko kvasa in pa še preizkušam različne tehnike hmeljenja. Predvsem je zelo zanimiva tehnika hmeljenja po vretju, ko imaš za različne temperature sladice različno ekstrakcijo AA hmelja. od 100 do 88°C se iz hmelja izloča še grenčina ( izomerizacija AA). Pod temp okoli 77°C ni več izomerizacije temveč samo še aroma.
Rad bi se izognil dry hopanju tako, da mi za pridobivanje maksimalne arome in okusa ostane samo ta tehnika. Za maksimalno grenčino pa FWH ( first worth hop) , ko začnem dvigovat vrečo in spirat slad vržem okoli 50% hmelja namenjenega za grenčino v lonec.
Jaz samtram te močnejše bitterje za pir, ki se ga lahko da na staranje za 2-4 mesece. Lahko se ga pa seveda smatra tudi za pivo za "spit takoj" kot velja za pod stil "ordinary" in "best", ki sta bolj kot ne pira za po šihtu
. Tako si predstavljam jaz bitter stil. lahko pa da se motim.
Imam pa ravno enega ESB-ja v fermentorju, ki je imel SG 1.049, FG bo pa nekje okoli 1.018-1.016. izračunan IBU pa točno, okoli ter seveda približno 55,7 in vsekakor zelo grenak. Uporabil sem tehniko (FWH) in pa tisto famozno post boil namakanje (Whirpool/steeping). Bom videl kaj se bo zvarilo.
V bistvu so bile to priprave za na vsem tako priljubljen stil IPA. Potrebujem veliko kvasa in pa še preizkušam različne tehnike hmeljenja. Predvsem je zelo zanimiva tehnika hmeljenja po vretju, ko imaš za različne temperature sladice različno ekstrakcijo AA hmelja. od 100 do 88°C se iz hmelja izloča še grenčina ( izomerizacija AA). Pod temp okoli 77°C ni več izomerizacije temveč samo še aroma.
Rad bi se izognil dry hopanju tako, da mi za pridobivanje maksimalne arome in okusa ostane samo ta tehnika. Za maksimalno grenčino pa FWH ( first worth hop) , ko začnem dvigovat vrečo in spirat slad vržem okoli 50% hmelja namenjenega za grenčino v lonec.
Nazadnje urejeno:
Podobne teme
