Ubogi slovenski trgovci - poglejmo jim pod prste!
- Ustvarjalec teme coolpower
- Začetni datum
zakaj pa imamo pol urad za varstvo konkurence če ne sme preiskovati? Only in banana republik! Da so kršili ustavo oz neke zakone na podlagi suma lahko zapečatijo tudi računalnik kak pa naj drugače preiskujejo? Če bi se urad direktno v pivovarno laško spustil upam stavit da ne bi prekoračil nobenih pooblastil tut če bi inšpektorji med svojim delom pili pivo!
Citat:
Uporabnik ChaoRen pravi:
To lahko samo potrdim. Kolega opravlja enako delo kot ti. Zdaj že pri drugi firmi. Ne moreš verjet.
Druga je pa zgodba kitajske podjetnice, ki je želela v Mercatorju prodajati uvoženo kitajsko pivo, slivovo vino, riževo žganje in podobno. Želeli so debelo kuverto, brez pogodbe, za dva testna tedna. Rekla si je WTF in šla k Leclercu. Tam so veliko bolj "prijazni" in zdaj se "njena" roba dobi na Rudniku. Brez komentarja...
In tako ta nadobudna podjetnica prodaja samo na Rudniku,če bi prodajala v Mercatorju, bi se njene izdelke kupilo na dosti več mestih oz. trgovinah. Seveda če bi sploh kdo kupoval kitajsko vino itd. Že zdaj se mi zdi, da razne kitajske stvari bolj slabo gredo v promet (sojine omake itd.)
Citat:
Uporabnik OldSkul pravi:
Citat:
Uporabnik ChaoRen pravi:
To lahko samo potrdim. Kolega opravlja enako delo kot ti. Zdaj že pri drugi firmi. Ne moreš verjet.
Druga je pa zgodba kitajske podjetnice, ki je želela v Mercatorju prodajati uvoženo kitajsko pivo, slivovo vino, riževo žganje in podobno. Želeli so debelo kuverto, brez pogodbe, za dva testna tedna. Rekla si je WTF in šla k Leclercu. Tam so veliko bolj "prijazni" in zdaj se "njena" roba dobi na Rudniku. Brez komentarja...
In tako ta nadobudna podjetnica prodaja samo na Rudniku,če bi prodajala v Mercatorju, bi se njene izdelke kupilo na dosti več mestih oz. trgovinah. Seveda če bi sploh kdo kupoval kitajsko vino itd. Že zdaj se mi zdi, da razne kitajske stvari bolj slabo gredo v promet (sojine omake itd.)
Torej ti zagovarjaš veletrgovce in njihove nezakonite metode? Zanjo niti ni bil tak šok, saj so take metode običajne za Kitajsko. Vendar tam je treba podkupiti partijskega funkcionarja, tu pa kapitalista. In si ni mislila, da je na Zahodu enako kot doma. Njej gre zelo dobro, brez skrbi, saj dobavlja robo restavracijam v SLO in HR. 5000€ nekemu low-life managerju, ki besedo požre dok si reko keks? "Raje si porinem dildo v rit kot da se pustim nategnit njemu," je rekel kolega, ki ji pomaga pri biznisu.
Citat:
Uporabnik coolijo pravi:
Tile trgovci so res ubogi - NOT!
Skoraj eno leto sem delal preko studenta kot merchandiser za eno firmo. V grobem sem spoznal kako stvari laufajo v nasih trgovinah (Spar, Mercator in Tus).
Moj obseg dela je zajemal:
- urejanje polic, da so nasi artikli pozicionirani v skladu s planogramom
- zlaganje robe na police, ki jo je dobavitelj pripeljal v skladisce
- postavljanje stojal
- polnjenje stojal
- oddaja narocil/priporocil
- oznacevanje cen artiklov
- zamenjava poskodovanih artiklov
- postavitev novih planogramov (recimo, na novo se postavi celotna polica kjer so cistila. Tako moja kot tudi tista od konkurence. To dela tista firma, ki ima najvecji trzni delez in ne trgovci. To velja za vsako polico, segment v trgovini).
- verjetno bi se naslo se marsikaj...
Kaj je mene presenetilo je sledece. Trgovci ne urejajo polic sami, ne zlagajo robe, ki jo pripelje dobavitelj. To delajo merchandiserji in trgovski potniki. Malokrat se zgodi da bo trgovec pogledal polico in prinesel iz skladisca robo, ki manjka. Zelo malo je taksnih, ki to naredijo. Mislijo si svoje - ce ni recimo Ajaxa, bo pa kupil Bref. Narocil tudi ne pisejo sami. Obcutek sem dobil, da ne delajo druzga kot da racunajo in da glavnino dela opravi dobavitelj. Proizvajalec tudi placuje trgovske potnike in merchandiserje.
Zanimivo mi je bilo tudi naslednje. Nikoli si nisem mislil, da mora proizvajalec placati, da zacne trgovec prodajati novi artikel. To se mastno placa - par tisoc evrov. Temu se rece testiranje artikla in se ponavadi naredi v Mercatorju, ker ima najvecji trzni delez. Tako se vidi, ce je zadeva zanimiva za slovenski trg. Druga zadeva je placevanje stojal, končnic (prednja stran polic) - vse okoli 1000 do 2000€ . Placa se tudi za objavo artikla v reklamnem plakatu in da je artikel v akciji. Vem, da se pri Sparu mastno placa, da ima artikel oznako "Trajno nizka cena". Mislim da je pri Tusu in Mercatorju enako. Placa se tudi pozicioniranje izdelka na polici. Najdrazje je pozicija v visini oci. Placa se tudi koliko face-ov (koliko istih artiklov je skupaj - recimo 3 enaki tus geli) ima artikel. Tukaj se uposteva tudi trzni delez.
Potem so pa tukaj se bonboncki za trgovke. Njih je potrebno redno obdarovati. Vsak teden pricakujejo kaj robe za domov - gratis. Vec kot jo dobijo, raje te imajo in ti mogoce kaj bolj pazijo na tvoje izdelke na polici. Vecji dobavitelji lahko dajo vec robe kot gratis (okoli 200€ na narocilo), drugi manjsi, pa mogoce kaksno polno gajbico. Tukaj ne gre pozabiti, da to robo odpeljejo domov samo sefice in njene dobre prijateljice
Long story short - proizvajalec placa vse. Trgovcu se se racunati ne da - primer Mercatorjeve Tik Tak blagajne.
Lidl in podobni spadajo v drugo kategorijo. Trgovci tukaj vse prej nastete (narocanje, zlaganje, dobava...) stvari delajo sami. Ze samo zaradi tega, ker so bolj pridni in delavni, se mi bolj dopadejo.
Lp
Zanimivo, iz izkušenj ti pa povem da v Mercatorju v mojem mestu , police polnijo in urejajo zaposleni v trgovini. Sem pa že videl tudi trgovske potnike da so svojo robo malo preverili in uredili, ampak tega je kvečjemu za 10%. Ostalo delajo zaposleni. Tudi daril se ne dava tako radodarno, kot ti pišeš tu. Kako je z ostalim pa ne vem.
Da ne bomo samo čez slovenske trgovce govorili...
Slučajno sem opazila reklami za isti izdelek in sicer za slovenski in italijanski Lidl - gre za nek otroški sedež, kjer je razlika v ceni 2 eur (slo 9,99 eur, ita 7,99 eur).
Ker me je zanimalo, če to pravilo velja tudi za ostale izdelke, sem pokukala na spletno stran Lidl Slovenija . Razlike so, nekaj stvari imajo dražje tudi Italijani, ampak če bi sešteli, bi bil račun v Sloveniji verjetno višji. Pač je treba še upoštevati, kakšna je kupna moč na obeh straneh meje, kakšne so njihove plače in kakšne so naše in kaj kmalu ugotovimo, da Lidl le ni tako ugoden...
Slučajno sem opazila reklami za isti izdelek in sicer za slovenski in italijanski Lidl - gre za nek otroški sedež, kjer je razlika v ceni 2 eur (slo 9,99 eur, ita 7,99 eur).
Ker me je zanimalo, če to pravilo velja tudi za ostale izdelke, sem pokukala na spletno stran Lidl Slovenija . Razlike so, nekaj stvari imajo dražje tudi Italijani, ampak če bi sešteli, bi bil račun v Sloveniji verjetno višji. Pač je treba še upoštevati, kakšna je kupna moč na obeh straneh meje, kakšne so njihove plače in kakšne so naše in kaj kmalu ugotovimo, da Lidl le ni tako ugoden...
taksno primerjavo sn jaz ze enkart dal naspram lidlu Belgija,
vendar primerjava ni najbol relevantna in postena, kajti tu je se IVA/VAT/DDV, ki je pac rahlo razlicen od drzave do drzave
doloceno vlogo igra tudi to, kje je izdelek naret, ipd.,
kot tudi presoja trznikov na nacionalnem nivoju
vendar primerjava ni najbol relevantna in postena, kajti tu je se IVA/VAT/DDV, ki je pac rahlo razlicen od drzave do drzave
doloceno vlogo igra tudi to, kje je izdelek naret, ipd.,
kot tudi presoja trznikov na nacionalnem nivoju
Mislim, da podobno velja za Conrad. Kar sem iskal produktov pri njih (tu pa so v glavnem res istovrstni sirom Evrope), so bili vecinoma v Sloveniji najdrazji, razlika pa ni bila zanemarljiva. Vmes se je nasel celo kak produkt, ki je imel "skoraj isto" ceno. Gledal pa sem (oz. vedno preverim, preden kupim) nizozemskega, nemskega in avstrijskega Conrada. Enkrat sem celo v ceskega poskilil, ki je tudi imel nizje cene od slovenskega. Slednji je bil seveda najdrazji...
kot je že nekdo napisal da smo slovenci znani da veliko kupujemo neglede na ceno! Zakaj bi prodajali po evropskih cenah če lahko po slovenskih in je dobiček višji? Za vse to pa je kriva država, ki to dovoljuje da se trgovci lahko dogovarjajo nekdo jim hoče zdaj to malo dokazat pa se musarjeva zraven vtakne! Pa da ne bo kdo kaj rekel da država pa ni kriva naj še jaz naišem nekaj !
Javni razpis za določeno stvar dva ponudnika se skupaj dobita z določenim direktorjem za mizo se zmenijo da bo eden izbran ta bo robo dobavil drugi pa bo podizvajalec izbranega, ki bo potem opremil! Tak je dragi moji žal so vsi povezani!
Firme in imena ne bom pisal!
Javni razpis za določeno stvar dva ponudnika se skupaj dobita z določenim direktorjem za mizo se zmenijo da bo eden izbran ta bo robo dobavil drugi pa bo podizvajalec izbranega, ki bo potem opremil! Tak je dragi moji žal so vsi povezani!
Firme in imena ne bom pisal!
Citat:
Uporabnik XXXL pravi:
A ti ločiš med življensko nujo in pa luksuzom? Bi bilo po tvoje prav, da je marža na kruhu 300%, na kavi v lokalu pa 40%? A boš kandidiral na volitvah?
Potem pa dejmo govorit samo o TEH trgovinah, ne pa o vseh trgovcih. Če je na nujne življenjske potrebščine predpisana max 40% marža je čisto ok, dokler bo lahko jožica potrebuješ s.p. svoje šampone za mačke prodajala po toliko kolikor hoče. Če pa se tu omeji še NJO, potem pa sem odločno proti taki omejitvi.
Še nekaj o policah...V večini se od nobenega dobavitelja NE ZAHTEVA, da plača polico samo da ima robo gor, se mu pa ponudi polico, ki naj bi prodala največ izdelkov za določen denar. Še vedno lahko reče NE in se pač mercator (npr.) sam odloči kam bo njegovo robo postavil...
Isto je s trajno nizkimi cenami. Ali je fer ali ne je vprašanje, ampak dejstvo je, da te NIHČE ne sili, da daš svoje produkte na trajno nizko ceno oz. da jih tako močno izpostaviš.Je pa logično, da mora tudi dobavitelj nekaj dat, če hoče imet tako reklamo. Al bi mu morala to po vaše trgovina pošenkat? To je posel, ne pa igrica.
Iz tvojega pisanja sklepam, oziroma ne sklepam, ampak vidim, da nikoli nisi poskusil priti v Mercator ali Tuš... Če bi, bi vedel, kakšne zahteve poleg kuverte imajo... pri tušu obvezna uporaba še Tuš mobila, tankanje na njihovih črpalkah v določeni količini mesečno, itd...
Seveda nisem bil, ravno zato pa sem proti temu, da se pa zdej kar vse trgovce omeji na neke rabate.
O obveznosti tuš mobila in tega vem premalo da bi komentiral, ti pa pomojem tudi. O tem se lahko pogovarjamo samo če damo na mize še številke. Jaz sem pisal za police in nekdo pred mano je napisal da to ni fer. No, jaz pa menim da je, če hočeš imeti artikle ob blagajni, boš pač plačal, če pa ne boš, pa pač ne boš na najbolj vpadljivem mestu. Odločiš se pa sam, nihče te ne sili.
O obveznosti tuš mobila in tega vem premalo da bi komentiral, ti pa pomojem tudi. O tem se lahko pogovarjamo samo če damo na mize še številke. Jaz sem pisal za police in nekdo pred mano je napisal da to ni fer. No, jaz pa menim da je, če hočeš imeti artikle ob blagajni, boš pač plačal, če pa ne boš, pa pač ne boš na najbolj vpadljivem mestu. Odločiš se pa sam, nihče te ne sili.
Jaz o tem vem kar dovolj, verjemi. In ne gre se za pozicijo v trgovini, konec koncev ti šamponov ne bodo dali med salame... Gre se za to, da je potrebno ''polizati veliko ritnih lukenj'', če hočeš vstopiti v mrežo. Obstajajo tudi posebni pogoji, kot sodelovanje z določenimi podjetji, od katerih imaš malo ali nič, obvezno sponzoriranje določenih osebkov ali klubov,... ampak brez veze, boš spet rekel, da o tem midva veva premalo, mogoče ti še veš kaj, jaz pač ne...
Se strinjam. Dodal bi pa le tole. Gospod direktor Mercatorja Žiga Debeljak je v eni oddaji kakšnega pol leta nazaj tako milo jokcal, kako uborne zaslužke (marže) imajo oni na kruhcu, da sem mu že mislil dati drobiž, da bi mu malce izboljšal situacijo. Pozabljajo pa seveda na vse te prijeme zgoraj, s katerimi jim pade v žep orenk denarja.
Sicer se pa v celoti strinjam z mnenjem avtorja posta, da nas naši večji slovenski trgovci (z Mercatorjem na čelu) tako nategujejo, da mi gre na bruhanje. Tukaj sem že pisal o konkretnih primerih. Jaz sem svoje nakupovalne navade že prilagodil temu.
