Splošna debata, kaj je uspelo in kaj ne...
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
Ti uporabljaš nek no-name domač slad ne?
Potem je pri slabi modifikaciji sladu lahko potreben protein rest. Ampak kot ti pravim, če temperature ne dvigneš hipno med koraki drozganja (recimo z dolivanjem vrele vode) pozabi da boš zadel ustrezno temperaturo za glavno pretvorbo. Če 10 min rabi da se slad ogreje od 62C do 69C in potem pustiš na 69C eno uro boš imel low ali medium body, ker bo večina pretvorbe nastala v prvih 10 min na nižji temperaturi.
Potem je pri slabi modifikaciji sladu lahko potreben protein rest. Ampak kot ti pravim, če temperature ne dvigneš hipno med koraki drozganja (recimo z dolivanjem vrele vode) pozabi da boš zadel ustrezno temperaturo za glavno pretvorbo. Če 10 min rabi da se slad ogreje od 62C do 69C in potem pustiš na 69C eno uro boš imel low ali medium body, ker bo večina pretvorbe nastala v prvih 10 min na nižji temperaturi.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Ti uporabljaš nek no-name domač slad ne?
Potem je pri slabi modifikaciji sladu lahko potreben protein rest. Ampak kot ti pravim, če temperature ne dvigneš hipno med koraki drozganja (recimo z dolivanjem vrele vode) pozabi da boš zadel ustrezno temperaturo za glavno pretvorbo. Če 10 min rabi da se slad ogreje od 62C do 69C in potem pustiš na 69C eno uro boš imel low ali medium body, ker bo večina pretvorbe nastala v prvih 10 min na nižji temperaturi.
Tako je..no name Pilsen slad.
Torej vidim rešitev: Pilsen slad naredit protein rest 52*C, dvignit temperaturo na 69*C ter dodati Ale slad.
Samo razmišljam, logično, če imaš prostor, uporabi 2 kubični cisterni in pumpo. Vodo lahko pretakaš med hlajenjem iz ene v drugo in tako varčuješ z vodo in jo lahko večkrat ali vedno znova uporabiš...
Just thinking! 👍🍺
Za pozimi in tud za poleti se cisterni lahko oblečeta, poceni, v stiropor in stekleno volno za izolacijo, ni nek strošek,delovalo pa bi, ziher...
Jaz uporabljam odprt sistem kroženja vode preko hladilnika od avta in malo 5W akvarijsko potopno črpalko. Za hladilnikom imam nameščen sobni ventilator. Črpalka se nahaja na 1m višine zaradi lažjega premagovanja vodnega stolpa. Hladilnik je od 85kW ford-focus, taho da sposobnost hlajenja sploh ni vprašanje. Deluje! Seveda pivina ni v kontaktu s hladilno vodo oz. hladilnikom.
Črpalko imam potopljeno v 10L plastični posodi (od zidne barve), kot sem rekel se nahaja na 1m višine. V to posodico se izteka ohlajena voda iz najvišjega priklopa na hladilniku, tako da črpalka potiska naprej ohlajeno vodo v protitočno cev - cev v cevi za hlajenje pivine.
Edini pretok ki ga reguliram preko pipice je pretok pivine iz lonca v fermentor. Ker si včasih domišljam da se ta povezava iz lonca v fermentor lahko zamaši, bom poskusil ob naslednjem kuhanju uporabiti 3m bakrene cevi fi16 zvite v spiralo in direktno v lonec pa da vidim učinek hlajenja.
Temperatura ohlajene vode iz hladilnika je 1-2*C višja od zunanje. Poleti ko je zunaj blizu 30*C uporabim občasno ročno pršilko za vodo da mal navlažim rebra od hladilnika in temperatura vode pade na zunanjo temp.
Nazadnje urejeno:
Ta vikend sem bil na tesnem s časom, a mi je naposled le uspelo skuhati rundo "od enkrat". Sem se pa ob tem spraševal, ali bi lahko npr. en večer drozgal in nato naslednje jutro kuhal in pač dokončal.
Prebral sem ves star forum in se spomnim, da je nekje že bilo o tem govora, a sedaj je to kot iskanje igle v kupu sena
Je kdo že poizkusil in na kaj, če sploh, je potrebno biti pazljiv (npr. pri ravnanju s sladico) in kaj so pomisleki oz. nevarnosti takšnega postopka?
Berem po forumih različne izkušnje, od tega, da je bilo vse ok, do tega, da se skisa, četudi pa vrenje potem uniči te lacto bakterije, da se na okusu pozna kislost. Naj bi bil tak postopek primeren zgolj za npr. kislice, berliner weisse itd.
Hvala!
Prebral sem ves star forum in se spomnim, da je nekje že bilo o tem govora, a sedaj je to kot iskanje igle v kupu sena
Je kdo že poizkusil in na kaj, če sploh, je potrebno biti pazljiv (npr. pri ravnanju s sladico) in kaj so pomisleki oz. nevarnosti takšnega postopka?
Berem po forumih različne izkušnje, od tega, da je bilo vse ok, do tega, da se skisa, četudi pa vrenje potem uniči te lacto bakterije, da se na okusu pozna kislost. Naj bi bil tak postopek primeren zgolj za npr. kislice, berliner weisse itd.
Hvala!
80% mojih piv je (bilo) skuhanih v dveh delih, tako da ni to nek problem oz. se da koristno izrabit čas ter celo pridobit na efektivnosti.
Drozganje nad 62C je dejansko pasterizacija ... to pomeni da pocrka vse živo iz sladu in vodi. Okužba drozge v zaprtem sistemu (zaprt mashtun, oz. pokrit lonec kjer izvajaš drozganje) enostavno NI mogoča.
Berliner weisse ipd. sour mashe se dela tako da se drozgo po koncu drozganja ohladi na 45C, doda nekaj svežega sladu (vnos mlečnokislinskih bakterij) in drži tako temperaturo par ur. V tem primeru se laktobakterije, ki imajo na voljo hrano (sladkor iz drozge) in ugodne pogoje (ker so termofilne, najbolje delajo pri višjih temperaturah) res hitro razmnožijo in proizvedejo veliko mlečne kisline .. kar se pozna v končnem produktu.
Ena od skrbi drozganja čez noč je padec temperature in neustrezen profil drozganja za pivo. Tu je tako da se encimska pretvorba itak 95% konča v prvi uri, večina encimov v tem času propade. Beta amilaza, ki bi lahko naredil bolj fermentabilno sladico (več preprostih sladkorjev) je sploh pri višjih temperaturah drozganja na udaru, tako da pri drozganjih na okoli 67-68 propade zelo hitro. Se pravi četudi pade temperatura drozge proti koncu bolj proti 60C se profil prav veliko ne spremenil. Pazljiv je potrebno bit edino pri drozganjih na nizki temperaturi (pod 66C), ker tam že tako alfa amilaza ni prav aktivna in pobudo prevzame beta amilaza, ki pa se pri taki temperaturi oz. nižje lahko ohrani dalj časa ... dovolj časa da proizvede večinoma preproste sladkorje in hitro pride do zelo nizkega telesa v pivu. Rešitev za te težave je da je temperatura cel čas drozganja konstantna (aktivno dogrevanje sladice) oz. če se da zagotovit da vsaj prve 3h ni velikega padca temperature od "zastavljene" (dobra izolacija).
Še ena težava bi bila da je slad dalj časa v stiku z vodo, kar bi lahko povzročilo izpiranje več taninov kot običajno. V teoriji visoka gostota sladice skrbi da je prehajanje taninov v sladico minimalno oz. ga ni, tako da naj podaljšani časi za par ur nebi bili problematični. Je pa potrebno malce bolj pazit na pH ker je ena od spremenljivk ki vpliva na izločanje taninov tudi previsok pH.
Na kratko ... ni nobenih težav, samo loti se če ti je tako lažje oz. pridobiš čas!
Drozganje nad 62C je dejansko pasterizacija ... to pomeni da pocrka vse živo iz sladu in vodi. Okužba drozge v zaprtem sistemu (zaprt mashtun, oz. pokrit lonec kjer izvajaš drozganje) enostavno NI mogoča.
Berliner weisse ipd. sour mashe se dela tako da se drozgo po koncu drozganja ohladi na 45C, doda nekaj svežega sladu (vnos mlečnokislinskih bakterij) in drži tako temperaturo par ur. V tem primeru se laktobakterije, ki imajo na voljo hrano (sladkor iz drozge) in ugodne pogoje (ker so termofilne, najbolje delajo pri višjih temperaturah) res hitro razmnožijo in proizvedejo veliko mlečne kisline .. kar se pozna v končnem produktu.
Ena od skrbi drozganja čez noč je padec temperature in neustrezen profil drozganja za pivo. Tu je tako da se encimska pretvorba itak 95% konča v prvi uri, večina encimov v tem času propade. Beta amilaza, ki bi lahko naredil bolj fermentabilno sladico (več preprostih sladkorjev) je sploh pri višjih temperaturah drozganja na udaru, tako da pri drozganjih na okoli 67-68 propade zelo hitro. Se pravi četudi pade temperatura drozge proti koncu bolj proti 60C se profil prav veliko ne spremenil. Pazljiv je potrebno bit edino pri drozganjih na nizki temperaturi (pod 66C), ker tam že tako alfa amilaza ni prav aktivna in pobudo prevzame beta amilaza, ki pa se pri taki temperaturi oz. nižje lahko ohrani dalj časa ... dovolj časa da proizvede večinoma preproste sladkorje in hitro pride do zelo nizkega telesa v pivu. Rešitev za te težave je da je temperatura cel čas drozganja konstantna (aktivno dogrevanje sladice) oz. če se da zagotovit da vsaj prve 3h ni velikega padca temperature od "zastavljene" (dobra izolacija).
Še ena težava bi bila da je slad dalj časa v stiku z vodo, kar bi lahko povzročilo izpiranje več taninov kot običajno. V teoriji visoka gostota sladice skrbi da je prehajanje taninov v sladico minimalno oz. ga ni, tako da naj podaljšani časi za par ur nebi bili problematični. Je pa potrebno malce bolj pazit na pH ker je ena od spremenljivk ki vpliva na izločanje taninov tudi previsok pH.
Na kratko ... ni nobenih težav, samo loti se če ti je tako lažje oz. pridobiš čas!
Jaz sem bral, da se temu reče sour mash. No, lahko je tudi več izrazov. Stvar je pa v tem, da bi jaz celoten mash izpeljal en dan, tako da bi stala samo sladica. Ne bi slada pustil namakat celo noč.
Kadunc mi je omenjal, da bi se morala temperatura vzdrževati, a ni bil ziher, zato pišem
Vzdrževanje temp. seveda odpade, vsaj pri moji opremi.
Kadunc mi je omenjal, da bi se morala temperatura vzdrževati, a ni bil ziher, zato pišem
Hvala za obsežen odgovor. Definitivno bom poizkusil tudi to.
S tvojim odgovorom sem si pa tudi odgovoril na svoj primer. Ker mi temp. drozge itak ne pade pod 62C, nekih resnih nevarnosti ni, če po končanem drozganju sladico pokrijem in jo naslednji dan začnem vret.
S temi metodami se spogledujem, ker se v življenju dogajajo situacije, ko bom imel vedno manj časa
S tvojim odgovorom sem si pa tudi odgovoril na svoj primer. Ker mi temp. drozge itak ne pade pod 62C, nekih resnih nevarnosti ni, če po končanem drozganju sladico pokrijem in jo naslednji dan začnem vret.
S temi metodami se spogledujem, ker se v življenju dogajajo situacije, ko bom imel vedno manj časa
Sej pravim, ko je sladica nad 62C je tehnično v režimu pasterizacije .. pobije se vse živo, vsekakor pa pri taki temperaturi nič ne more pokvarit sladice. Ostanejo sicer spore, ampak spore organizmov so specifične in rabijo čas in ugodne pogoje da "oživijo". To se v drozgi ne zgodi v 12h, niti ne v par dneh, tako da s stališča okužbe drozganje čez noč oz. čez dan ni nobena panika.
Sam delam že od vsega začetka tako da slad zmeljem po šihtu popoldne, pripravim vso opremo kar bom rabil za varjenje in potem zvečer naredim mash in (dobra urca vse skupaj). Pustim ponoči drozgo na stalni temperatri in zgodaj zjutraj pred šihtom naredim mashout, kuhanje, hlajenje in pitchanje kvasa (3h dela). Opremo, ki ni kritična zaradi okužbe (lonci, mashtun, same tropine) ki jo ne morem pospravit sproti med kuhanjem pustim in operem/pospravim šele popoldne po šihtu. Tako da v 24h spravim tisto pivo pod streho pa zato ne žrtvujem večjega dela dneva.
Sam delam že od vsega začetka tako da slad zmeljem po šihtu popoldne, pripravim vso opremo kar bom rabil za varjenje in potem zvečer naredim mash in (dobra urca vse skupaj). Pustim ponoči drozgo na stalni temperatri in zgodaj zjutraj pred šihtom naredim mashout, kuhanje, hlajenje in pitchanje kvasa (3h dela). Opremo, ki ni kritična zaradi okužbe (lonci, mashtun, same tropine) ki jo ne morem pospravit sproti med kuhanjem pustim in operem/pospravim šele popoldne po šihtu. Tako da v 24h spravim tisto pivo pod streho pa zato ne žrtvujem večjega dela dneva.
Kaj pa če bi žito odcedil in zjutraj samo skuhal? Razen izgube elergije (=elektrike) ne bi smelo biti problem...?
Jaz sem kuhanje zadnjih par rund razdelil na tri dele - zvečer sem slad "nagosto" namočil na 65°C in 5,3pH, naslednje jutro sem dolil vrele vode in naredil sparge, popoldne pa še kuhanje in ohlajanje.
Niti enkrat nisem imel problemov, gre pa malo vec energije za vso dogrevanje itd...
Niti enkrat nisem imel problemov, gre pa malo vec energije za vso dogrevanje itd...
Point je v neizgubi časa pa še večjo efektivnost dobiš če drozgaš dalj časa. Če zvečer narediš mashin ti ni treba potem čakat vsaj 1h da se konča in se potem ukvarjat z izpiranjem ..
Sicer ja, tudi z izpiranjem sladu in shranjevanem sladice ki jo potem kasneje uporabiš se da igrat. Eni dejansko drozgajo večje količine in potem osnovo (sladico) razdelijo v več batchev in jo hranijo več dni ali celo tednov (mesecev) v hladilniku/zmrzovalniku. Bistvena je higiena oz. uporaba pravega pristopa in temperaturnih režimov, ko gre sladica pod 62C mora bit v razkuženi opremi in ne sme imet stika z okoljem .. če to lahko zagotoviš mislim da ni težav.
Podobne teme
