Ja taka praksa je zelo slaba oz. najslabša od možnih. Če se ti tako pivo potem svaljka še po trgovskih centrih in drugem toplem okolju boš zelo hitro pridelal simptome oksidacije.
Splošna debata, kaj je uspelo in kaj ne...
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
kako pa raztopljeni co2 vpliva na raztapljanje kisika v pivu? čisto tako po kmečki logiki, bi pričakoval, da ga preprečuje ali vsaj otežuje/zmanjšuje, Utiševalec?
Nazadnje urejeno:
Fora je, da ko ti flaširaš pivo doma v nekontrolirani atmosferi brez predvpiha co2 imaš še eno fermentacijo v steklenici temperatura piva je pa sobna. Na sobni temperaturi je pa pivo bistveno manj dovzetno za razstapljanje plinov pri atmosferskem tlaku, kot pri temperaturah blizu ničle, poleg tega kvas ponuca večino kisika, ki ga vneseš v pivo. V kolikor na ta način flaširaš že karbonirano pivo pod nizkimi temperaturami imaš bistveno večje raztapljanje kisika plus fermentacije ni in evo, oksidacija je tu.
Jah, tole velja za neko klasično razmerje topilo-topljenec če imaš enak tip raztapljanja.
Plini se raztapljajo malce drugače. Poglej si "henryjev zakon". Na splošno se plin topi zaradi razlike v tlaku (parcialni tlak), torej po domače povedano plin ostane v vodi zato ker ga noter "tunkajo" (atmosferski tlak). Pri popolnem vakuumu recimo teoretično nebi smel imeti v vodi raztopljenega nobenega plina.
Nasičenost plinov ki velja za individualni plin je tako neodvisna od ostalih plinov. Sicer pa je tu v praksi spet malce bolj komplicirano ker se različni plini različno obnašajo v vodi, recimo ravno CO2 se lahko in se delno spremeni v ogljikovo kislino.
Torej da je co2 v pivu te kemijsko ne reši pred oksidacijo. Je pa res da imaš pri nadtlaku CO2ja eno mehansko lastnost ki deluje pozitivno. To je izpodrivanje kisika s strani co2ja ker je slednji težji.
Plini se raztapljajo malce drugače. Poglej si "henryjev zakon". Na splošno se plin topi zaradi razlike v tlaku (parcialni tlak), torej po domače povedano plin ostane v vodi zato ker ga noter "tunkajo" (atmosferski tlak). Pri popolnem vakuumu recimo teoretično nebi smel imeti v vodi raztopljenega nobenega plina.
Nasičenost plinov ki velja za individualni plin je tako neodvisna od ostalih plinov. Sicer pa je tu v praksi spet malce bolj komplicirano ker se različni plini različno obnašajo v vodi, recimo ravno CO2 se lahko in se delno spremeni v ogljikovo kislino.
Torej da je co2 v pivu te kemijsko ne reši pred oksidacijo. Je pa res da imaš pri nadtlaku CO2ja eno mehansko lastnost ki deluje pozitivno. To je izpodrivanje kisika s strani co2ja ker je slednji težji.
Če kdo želi, poleg že opisanih načinov za bistrenje piva, še kaj narediti na tem, sem danes naletel na tole: https://www.facebook.com/bouncer.beer/
Nekakšen filter za domačo uporabo. Amazon tega izdelka ne pošilja v Slo. Ali kdo ve, če se kaj takega dobi tudi pri nas v kaki drugi štacuni. Po navadi tele namenske reči za pivo obstajajo tudi sicer, za kak drug namen. Pa še cenejše so
Nekakšen filter za domačo uporabo. Amazon tega izdelka ne pošilja v Slo. Ali kdo ve, če se kaj takega dobi tudi pri nas v kaki drugi štacuni. Po navadi tele namenske reči za pivo obstajajo tudi sicer, za kak drug namen. Pa še cenejše so
Niti ne, ker pri ohlajanju v loncu je oksidacija minimalna če je hlajenje dovolj hitro. Tako da ni bistvene razlike pri uporabi pretočnega hladilnika. Pomembno je da v fazi ko je pivo vroče/toplo ne izvajaš nekega burnega pretakanja oz. podobnih stvari ki bi povzročale da se površina piva močno poveča (večji stik z zrakom in hitrejši/večji vnos kisika).
Izgleda kot filter za kurilno olje... OK, malo manjši
Koncept je isti.
Drugače se pa veliko uporabljajo filtri za vodo z najlonskimi filtri. Tisti najbolj grobi 50 mikronski (http://www.instal.si/index.php?id=7846&c=349)
Ali pa če si pleh pi**a, inox varianta 60 mikronov: http://www.instal.si/index.php?id=7844&c=349
Pa še ohišje (http://www.instal.si/index.php?id=7843) in si za 25-45€ zmagal...
Drugače se pa veliko uporabljajo filtri za vodo z najlonskimi filtri. Tisti najbolj grobi 50 mikronski (http://www.instal.si/index.php?id=7846&c=349)
Ali pa če si pleh pi**a, inox varianta 60 mikronov: http://www.instal.si/index.php?id=7844&c=349
Pa še ohišje (http://www.instal.si/index.php?id=7843) in si za 25-45€ zmagal...
Na tem forumu res dobiš odgovor na vse. Hvala
Ne predstavljam si, koliko je to gost filter. Jaz npr. dry hopam v vrečki, pa bi se tega rad losal. Sem že tudi direktno v posodo, pa sem vedno zajel precej hmelja. Tudi vrem hmelj v vrečki, ker mi whirlpool ne rata dobro, pa sem imel potem v fermentorju polno usedline, pa bi se tudi tega rad rešil. Če že bi uporabljal, bi primarno v teh fazah, mogoče pa tudi za pretok v polnilno posodo, a si ne želim, da bi sfiltriral vsega, tudi kvasovk. Vseeno želim, da jih ostane toliko, da normalno karbonizira v flašah. Predvidevam, da če delaš cold crash in pri lagerjih, ki so na tako nizki temperaturi, pa vseeno ostane dosti kvasovk za karbonizacijo, da bi jih tudi po filtriranju skozi tak filter. Ali se motim?
Ne predstavljam si, koliko je to gost filter. Jaz npr. dry hopam v vrečki, pa bi se tega rad losal. Sem že tudi direktno v posodo, pa sem vedno zajel precej hmelja. Tudi vrem hmelj v vrečki, ker mi whirlpool ne rata dobro, pa sem imel potem v fermentorju polno usedline, pa bi se tudi tega rad rešil. Če že bi uporabljal, bi primarno v teh fazah, mogoče pa tudi za pretok v polnilno posodo, a si ne želim, da bi sfiltriral vsega, tudi kvasovk. Vseeno želim, da jih ostane toliko, da normalno karbonizira v flašah. Predvidevam, da če delaš cold crash in pri lagerjih, ki so na tako nizki temperaturi, pa vseeno ostane dosti kvasovk za karbonizacijo, da bi jih tudi po filtriranju skozi tak filter. Ali se motim?
Nazadnje urejeno:
Ja v mrzlem pivu je vezava kisika (lahko) večja, ampak če paziš je temperatura nepomembna.
Recimo pri 20C se lahko raztopi 8ppm kisika, kar je itak občutno preveč. Če paziš pri stekleničenju ga boš dobil 1-2ppm, torej ni pomembna temperatrua pomembna je tehnika. Če pa ti uspe pri 20C raztopit vseh 8ppm kisika ti pa itak ni pomoči!
Pa z cold crashom in potem dvigom temperature brez pretakanje si na slabšem. Pri segrevanju se bo del smeti ki pade na dno spet raztopil v pivu.
Mislis da je torej bolje malo bolj "pazit" po cold crashu in takoj flasirat kot pa hladnega pretakat in pustit dan-dva da se segreje.
Glede filtracije, meni je ratalo narest v zadnji rundi precej bistro pivo, pa je filtrirano zgolj cez "bazooka" diy filter, narejen po navodilih iz oklopa cevi za pipo, ceprav jo hmelj dobro zabase, vseeno kar solidno tece in fino filtrira
Glede filtracije, meni je ratalo narest v zadnji rundi precej bistro pivo, pa je filtrirano zgolj cez "bazooka" diy filter, narejen po navodilih iz oklopa cevi za pipo, ceprav jo hmelj dobro zabase, vseeno kar solidno tece in fino filtrira
meni tudi odkar ne mešam med hlajenjem, da bi se hitreje shladilo.
seveda ne čisto bistro, ampak precej bolj bistro.
Citat:
Uporabnik veselipivovar pravi:
meni tudi odkar ne mešam med hlajenjem, da bi se hitreje shladilo.
seveda ne čisto bistro, ampak precej bolj bistro.
Jah, jaz pomešam, ampak ko temperatura pride na 21C neham in pustim par minut, da se umiri, se pa zelo pozna filter, ker ga fino zapolni in ga vidiš v cevki, da praktično lep in bister teče v fermentator, na dnu kotla pa ostane res gost poc.
mogoče mal neumno vprašanje ampak kako se izračuna efektivnost?
po receptu za APA ki sem ga delal naj bi bilo za 20l OG 1060.
Jaz sem dobil na koncu 16,5l pivine in OG 1060
1060/20 deljeno z 1060/16,5 =82,5%
Je to prav al sem čisto mim ustrelil, oz. če lahko kdo razloži z primerom če je narobe?
po receptu za APA ki sem ga delal naj bi bilo za 20l OG 1060.
Jaz sem dobil na koncu 16,5l pivine in OG 1060
1060/20 deljeno z 1060/16,5 =82,5%
Je to prav al sem čisto mim ustrelil, oz. če lahko kdo razloži z primerom če je narobe?
Podobne teme
