Začetnik-varjenja pive

Poleg okužbe, ki jo z ustrezno skrbjo za higieno/razkuževanje lahko čisto izničiš je glavni problem je da tvegaš oksidacijo. Po 10h dneh fermentacije pretakat pomeni skoraj nič "odvečnega" CO2ja in to pomeni da lahko pride v pivo preveč kisika k itam tudi ostane. Seveda obstajajo metode kako se temu izognit (vpihovanje CO2ja, blowoff primarne fermentacije preko sekundarnega fermentorja, ...) ampak to spada pod "advanced level" pivovarske tehnike.

Torej po začetniško, če se pretaka se pretaka:
a. ko je v pivu dovolj CO2ja oz. še poteka aktivnost kvasa (to je do par dni po koncu aktivne fermentacije)
b. ko pivo ni dalj časa izpostavljeno zraku (recimo pred stekleničenjem)

Vsakršno vmesno pretakanje je precej rizično.

Povedano že milionkrat. Pretakanje je pri naših količinah popolnoma nepotrebno.

Uporabnik jaka1980 je napisal:

Jaz do sedaj ko sem DH nisem nikoli pretakal.Po 10 dneh fermentacije sem dodal hmelj in po 21 dnevih pretocil v drug fermentor in dodal sladkor in nato polnil v steklenice. Ali bi bilo boljse ce bi po 10 dnevih pretocil v drug fermentor dodal hmelj in po 21 dnevih cold crash.Nato spet pretocil v drug fermentor dodal sladkor in steklenicil.Ali ni veliko pretakanja in zelo velika verjetnost okuzbe? Po koncanem cold crashu pocakam da se pivina segreje na sobno tem. In nato dodam sladkorno raztopino?

Klikni za razširitev

Pretakam samo lagerje ker naj bi pustilo priokuse če pivo dalj časa leži na kvasu. Pa tudi to je vprašanje pri majhnih količinah, nekateri naj bi pustili v primarcu tudi 2 meseca brez posledic. Pusti 3 tedne pivo na miru da se ti
lepo sčisti, nato DH za 4 dni nato coldcrash nato stekleniči. Tako jaz delam, oz. brez cold crasha, ker ponavadi ne delam DH in imam čisto pivo tudi brez tega

Če delam cold Crash vzamem dan prej iz hladilnika da gre na kletno temperaturo, pri nizkih temperaturah naj bi se kisik ob penjenju bolj vezal v pivo. Pred stekleničenje vedno pretočim z autosifonom v polnilno posodo kjer dodam sirup. Že zaradi usedline je fino da pretočiš v posodo, ker lahko potem dobro premešaš sladkor, da ni kakšnih presenečenj z neenakomerno karbonizacijo

Uporabnik jaka1980 je napisal:

Mogoce kdo ve kateri slad uporabljajo za unijon/lasko?

Klikni za razširitev

Predvidevam da 100% pilsner slad ;-)

Delajo pivo po najbolj enostavni metodi, pilsner slad in hmelj. To je to. Če se motim naj me kdo popravi.

Sem pa tudi že slišal variante, da komercialne pivovarne v večini primerov uporabljajo extrakte sladov in hmelja, tako da ubistvu sploh ne varijo pivo po "all-grain" metodi. Vendar tudi to ne vem če zares drži. Glede na kvaliteto se ne bi čudil

Mogoče kot zanimmivost:
- Zakaj je pilsner urquell daleč najboljše pilsner pivo na svetu in zakaj ga nikomur ne rata prekopirati. Ker sami sladijo svoj ječmen že od prve "sarže" in tega se držijo še danes. Govorim o urquell pivu iz tanka "tankovna", ki ga dobiš samo v izbranih lokalih (mislim da jih je 7), eden je U GLAUBIČU" v pragi. ta ki ga pri nas v flašah kupiš ni niti približek "tankovni"

enkrat sem slišal,da uporabljajo tudi koruzo poleg slada. kaj več ne vem.

Sem poslušal nekoč nekega tehnologa iz Uniona in njihova proizvodnja je daleč od enostavnosti, verjetno že zaradi izkoristkov. Celoten proces je avtomatiziran od priprave slada, vode itd. do flaširanja.

Koruze v navadnem unionu/laskem ni.
Je pa v radlerju, diskontnih pivih, itd.
Tudi jaz dvomim, da bi delali iz ekstraktov, to je nek civilist prebral na etiketi, da vsebuje 11.4% ekstrakta in zdaj to razlaga okol

Kvaliteta je pa, verjemi mi, veliko višja kot pri domačih/mikro pivovarjih. Samo ne jebejo estrov iz ale kvasa...

Uporabnik anze92 je napisal:

Koruze v navadnem unionu/laskem ni.
Je pa v radlerju, diskontnih pivih, itd.
Tudi jaz dvomim, da bi delali iz ekstraktov, to je nek civilist prebral na etiketi, da vsebuje 11.4% ekstrakta in zdaj to razlaga okol

Kvaliteta je pa, verjemi mi, veliko višja kot pri domačih/mikro pivovarjih. Samo ne jebejo estrov iz ale kvasa...

Klikni za razširitev

Kvaliteta višja kot pri domačih pivovarjih??????
- kar sem do sedaj pil je bilo vse na višji kvaliteti kot pa Laško/Union (domača piva seveda)
- se pa strinjam, da nekaterim craft lagerjem "nekaj manjka" velikokrat je čas lageringa prekratek,....

Poleg tega če primerjamo laško/union nefiltrirano z katerimkoli domačim lagerjem ki je bil ustrezno dolgo na lageringu. Zakaj je nefiltriran laško union popolnoma motno pivo in zakaj so domači seveda nefiltrirani lagerji povsem bistri??? Enostavno si to razlagam kot marketinško potezo in zame je to "nateg".

Mah lej, dejmo razlikovat kvaliteto pa vsebino. Industrijski PASTERIZIRANI lagerji imajo višjo ponovljivost, pričakovanost (=kvaliteta), kot pa crafterji, ki imajo včasih preveč mehurčkov, drugič nobenega, enkrat dišijo po zelenju, drugič po konjskem znoju, velikokrat jih ni na zalogi itd.
To je za mene slabša kvaliteta. Je pa res, da veliko več zapravijo za hmelj in slad, ki je v eni steklenički/sodčku, recimo da imajo zaradi tega višjo vsebino.
Mogoče so njihovi nefiltritani piri motni tudi zato, ker ima njihov kvas pač tako slabo sedimentacijo (~visok izkoristek) - itak pivo večinoma pasterizirajo in sfiltrirajo u nulo

Težko govorimo o "kvaliteti" ker sta Laško/Union narejena na precej drugače način, kot so narejeni craft lagerji.
To da ni koruze, si ne bi upal trditi (vsaj odkar je Heineken lastnik), pivino naj bi se delalo v visokih gravitacijah in potem v fermentorjih oz. celo še kasneje po fermentaciji razrečijo na pitnih 5%. Hmelja kot ga uporabljamo mi (peleti ali cvetki) ne uporabljajo, ampak uporabijo tekoč ekstrakt hmelja.
11.4% ekstrakta pa seveda ne pomeni, da so dodali DME ali LME v sladico, ampak je to neka skala, ki je pove koliko sladkorja je ostalo po fermentaciji - nekaj podobnega poznamo craftarji poznamo pod oznako FG...

V bistvu da te popravim ekstrakt pove koliko je OG (gre za "plato" enote).

Še malo tehnikalij okoli komercialnih piv.

Glede sladu, večina največjih pivovaren ki dela svetle lagerje dobiva slad iz ene sladarne (neka belgijska, ne vem sedaj iz glave imena, ni pa na voljo za crafterje in homebrewerje) kjer je prilagojen potrebam točno določene pivovarne. Torej gre za custom made slad z visoko ponovljivostjo in kvaliteto. Bi rekel da odkar sta laško in union pod tujo znamko skoraj gotovo imata dostop tudi do tega sladu.

Včasih je imelo tudi laško svojo sladarno (še do konca 90h), torej so delali svoj slad. A je kdo to vedel in častil Laško zaradi tega? Nobeden! A je pivo bilo boljše? Lahko da je bilo, lahko da ni bilo, samo ljubljančani ga niso pili tako da je vseeno!

Skratka kje dobiva slad laško/union je poslovna tajna, tudi od kjer ga dobiva to ni v 25k vrečah ki jih lahko kupiš ampak pride v razsutem stanju po tonah. Okoli sestavin je pa tako ...

Na etiketi piva piše kaj vsebuje, laško (klasika, zlatorog) trenutno vsebuje ječmenov slad in (neslajen) ječmen, hmelj je 100% slovenski. To piše na etiketi tako da že mora bit res. Laško club vsebuje pa samo slajeni ječmen (slad), vsaj nazadnje kar sem preverjal. To tudi postavlja club "nad" klasičnega laškega "kozla", gre za premium verzijo. Včasih je pri obeh pisalo neslajena žita, razlika je bila predvsem pri hmelju (tudi danes je).

Uniona ne pijem tako da ne vem kaj piše na etiketi, sorry for that! Nazadnje je pisalo enako kot na laškem (ječmenov slad in ječmen).

Če piše na etiketi neslajene žitarice (pogosto pri poceni pivih) potem vsebuje ječmen, pšenico ali koruzo. Glede koruze je pač neka fama, pri nas se jo dodaja redko če sploh, ker ni najcenejša žitarica. Pušča tudi specifičen okus če se jo uporabi v večjem deležu. Ali jo je katero našo komercialno pivo kdaj vsebovalo ne bom trdil. V USA je malo drugače, tam je koruza cenejša kot voda (sploh pa sladkor) in očitni znak poceni komercialnih piv je koruza.

Glede nefiltriranih piv so nateg in hrakti ne, samo vedet je treba kaj je bistvo. Recimo laško nefiltrirano ima boostan body (višji FG), pa ne zaradi kvasa ampak zaradi uporabe karamelnega sladu (piše spet na etiketi). Enako je verjetno z unionom. Torej sem 100% prepričan da nefiltirana piva v steklenicah niso ekvivalent klasičnim, ampak jih delajo iz nule drugačne. Tista motnost od kvasa je samo poceni "finta" da si trendy.

Pri motnosti pa tudi tako, da kvas ki se uporablja v komercialnih lagerjih ima eno dobro lastnost to je da dobro lebdi, celo pri nizkih temperaturah. S tem je sposoben dokaj hitro in učinkovito popsraviti byprodukte in narediti pivo pitno (pomembna lastnost industrijskih piv). Ker se ta piva itak praviloma filtrira to ni noben problem. A bi se dalo narediti pivo s tem istim kvasom v tankih čisto brez filtriranja? Bi se, ampak bi trajalo predolgo.

Treba je vedet da tudi 10, 20 celo 50m zorilni tanki niso homebrewing nivo. Da kvas pade na dno traja nekaj časa in daljša kot je pot do dna, več časa bo trajalo. Če se nekomu doma v 1m visokem fermentorju pivo ščisti v 14 dneh, potem bo pri 50m visokem tanku kvas z vrha potoval do dna veliko dalj časa. Skratka no-go da boš lager staran v 50m brite tanku naredil čist po naravni poti (vsaj ne v komercialno sprejemljivem času).

Aja ali se v nefiltiranih pivih dejansko pivo ne filtrira nisem prepričan. Če bi bil sam tehnolog bi najprej filtriral pivo in potem naknadno dodal malo kvasa v prahu, je tako bolj enostavno!

Amen

Koruza vem da je (bila) v hoferjevem bergkonigu, ki ga delajo spet Avstrijci.
Dokler ga je delal Laško, notri ni bilo koruze.
Po pravici povedano, jaz razlike nisem opazil.

Nam so na ogledu pivovarne Laško rekli, da s tem Bergkonigom za hoferja delajo nulo ali celo izgubo, ampak da se jim gre za tržni delež in polne tanke, očitno se Heineken s tem ni strinjal

Uporabnik anze92 je napisal:

Koruze v navadnem unionu/laskem ni.
Je pa v radlerju, diskontnih pivih, itd.
Tudi jaz dvomim, da bi delali iz ekstraktov, to je nek civilist prebral na etiketi, da vsebuje 11.4% ekstrakta in zdaj to razlaga okol

Kvaliteta je pa, verjemi mi, veliko višja kot pri domačih/mikro pivovarjih. Samo ne jebejo estrov iz ale kvasa...

Klikni za razširitev

Ni več koruze, bila pa je v Šrotkovih časih. Hmeljnega ekstrakta se pa še kar lepo poslužujejo.

Da bi pa sedaj o kvaliteti nabijal. Union pa Bevog recimo, ki je eden kvalitetnejših, nikakor ni za primerjat. To je tko, k bi primerjal jadralno letalo s space shutlom.

Živjo!
Na tem videu vreje pivino s pokrovom gor.
Ne razumem, ali ni to nekaj kar se strogo odsvetuje?
Hvala!

Tole ni v redu če mene vprašaš. Para se vrača nazaj v lonec

Uporabnik rookie je napisal:

Živjo!
Na tem videu

vreje pivino s pokrovom gor.
Ne razumem, ali ni to nekaj kar se strogo odsvetuje?
Hvala!

Klikni za razširitev

Če je na youtubu, še ne pomen, da je prav, tako da ne vem, česa ne razumeš. Pokrov je en velik fail v tehniki, večji, kot pa needitiranje vode recimo.