Talno ogrevanje
- Ustvarjalec teme jetamp
- Začetni datum
cigava so okna. pšrebarvana so z barvo na vodni osnovi. vlago spuscajo obojestransko.
bolj je problem, ker dihtajo kot akvarij. zato je treba luftat. ce ne luftas oz nisi dosleeden, rabis rekuperator. je p res, da slednji tudi prihrani energijo. ampaj men ni vsec sistem razpeljave, ker po teh ceveh je cez leta boga in pol.
bolj je problem, ker dihtajo kot akvarij. zato je treba luftat. ce ne luftas oz nisi dosleeden, rabis rekuperator. je p res, da slednji tudi prihrani energijo. ampaj men ni vsec sistem razpeljave, ker po teh ceveh je cez leta boga in pol.
A je tu govora o kazanju temeperature po končanju zračenja...15 stopinj?
Oz. alije bilo pred zračenjem tudi 23 stopinj?
Torej...če imaš v sobi npr. 23 stopinj, prezračiš par minut (pade na npr. 15 stopinj)...ter zapreš okna..ti bo v pol ure prišlo nazaj na 23 stopinj ne da bi sploh imel vklopljeno gretje (na grobo rečeno).
Takod a tu tip gretja nima veze.
V kolikor pa imaš sobo/objekt ohlajeno na 15 stopinj (Torej da npr. par dninisi kuril) boš pa porabil vsaj en dan da za silo ogreješ na 20 stopinj (zrak mogoče) samo tisti trenutek ko se bo gretje izklopilo bo spet padla temperatura).
Temperaturo drži akumulacija toplote v stenah in pohištvu. In če zamenjaš zrak (prepih v stanovanju/hiši za 2 minuti) samo premešea zrak...in nekaj deset ton akumulacija napram par gramom zraka je zanemarljiva sprememba.
@Hanzi&Softi: s prezračevanjem z rekuperacijo se prihrani toplotna energija, ki se sicer izgubi pri prezračevanju s prepihom. Vendar močno dvomim, da se zadeva kdaj izplača iz čistega ekonomskega vidika. Gre za udobje - ni več prepiha, zjutraj v spalnici ni predihanega zraka, spotoma se pobere še prostore, pri katerih se ventilacija vgradi v vsakem primeru (wc, kopalnica).
Pri meni je na prezračevalno enoto priključena še napa (mimo rekuperatorja!!), tako da je posledično tudi vlek nape precej boljši, prezračevalna enota ima rotacijski izmenjevalnik in ne ploščatega (kocko), tako da se vrača tudi latentna toplota (vlažnost) in zrak ni presuh...
Gre torej predvsem za udobje, da bi pa investicijo pokril s prihranki zaradi prezračevanja pa....? Ampak podobno je tudi pri talnem gretju, tam prihaja do manjših izgub kot pri radiatorskem ogrevanju, vendar dvomim, da se razlika v investiciji kaj kmalu pokrije; pa se kljub temu danes vgrajuje predvsem talno ogrevanje, saj je s stališča udobja boljše od radiatorskega.
Pri meni je na prezračevalno enoto priključena še napa (mimo rekuperatorja!!), tako da je posledično tudi vlek nape precej boljši, prezračevalna enota ima rotacijski izmenjevalnik in ne ploščatega (kocko), tako da se vrača tudi latentna toplota (vlažnost) in zrak ni presuh...
Gre torej predvsem za udobje, da bi pa investicijo pokril s prihranki zaradi prezračevanja pa....? Ampak podobno je tudi pri talnem gretju, tam prihaja do manjših izgub kot pri radiatorskem ogrevanju, vendar dvomim, da se razlika v investiciji kaj kmalu pokrije; pa se kljub temu danes vgrajuje predvsem talno ogrevanje, saj je s stališča udobja boljše od radiatorskega.
talno ali radiatorsko nima veze z izgubami.
men pri rekuperaciji ni všeč sistem dela, cevi, prenos zvoka in jutri glivic itd itd
men pri rekuperaciji ni všeč sistem dela, cevi, prenos zvoka in jutri glivic itd itd
Daš absolutni filter na vpihu v prostor pa rešeno
Sicer pa moja rekuperacija ima skupen dovod iz rekuperatorja, ki se potem razveji v vsako sobo in to odsek se da na nek način čistit. Z ene strani daš kuglo, z druge pa sesaš. Ne vem pa ali se notri še kaka pena ali pa kaj drugega nafila.
lp
Sicer pa moja rekuperacija ima skupen dovod iz rekuperatorja, ki se potem razveji v vsako sobo in to odsek se da na nek način čistit. Z ene strani daš kuglo, z druge pa sesaš. Ne vem pa ali se notri še kaka pena ali pa kaj drugega nafila.
lp
Talno ali radiatorsko ima seveda zvezo z izgubami. Pri talnem imaš za isti občutek toplote v prostoru nižjo temperaturo in pod stopom nimaš najvišje temperature. Višja kot je temperaturna razlika, večji je toplotni tok (izgube) skozi izolacijski ovoj.
Kanali in cevi - pri meni so vidni samo v kleti, pa še tam bodo kmalu oblečeni v knauf. Se strinjam, da na estetsko občutljive osebe tiste rešetke ne deluje blagodejno, ampak sam nisem med njimi.
Prenašanje zvoka - ja, se strinjam. Precej se da rešiti z dušilniki zvoka.
Gljivice - potrebujejo vlago oz. kondenz; kje natančno naj bi se zaredile?
itd.??
Kanali in cevi - pri meni so vidni samo v kleti, pa še tam bodo kmalu oblečeni v knauf. Se strinjam, da na estetsko občutljive osebe tiste rešetke ne deluje blagodejno, ampak sam nisem med njimi.
Prenašanje zvoka - ja, se strinjam. Precej se da rešiti z dušilniki zvoka.
Gljivice - potrebujejo vlago oz. kondenz; kje natančno naj bi se zaredile?
itd.??
Dušilci zvoka so takoj za škatlo/ventilatorjem. Ti dušilci dušijo hrup ventilatorja ne dušijo pa piša vetra na samih rešetkah vpiha v prostor. Ampak količine zraka tam so tako majhne, da jaz ne pričakujem slišnega hrupa (nisem še vseljen).
Tole bom imel jaz:
http://www.maico-fans.com/index.php?id=p6698&L=1
lp
Tole bom imel jaz:
http://www.maico-fans.com/index.php?id=p6698&L=1
lp
malo bom zmešal odgovore za vse.
sam imam izrazito razvit sluh. (pustimo zdej starše nekoč, ženo danes...). slišim marsikaj in slišal sem ventilatorje rekuperatorja in slišal sem piš zraka. in ko smo že pri pišu zraka. x kubikov zraka je treba zamenjat v prostoru. ali to dela piš 24/7, ali pa odprem okno in s eumaknem za 5 minut.
kjerkoli je zrak, je vlaga. drugače ne more bit. kjerkoli so cevi, so reže. kjer je vlaga in kjer so reže, je zastoj in potem dalje s eve kaj sledi. če je še vmes kak neizoliran del, ali podhlajen, je to še bolj očitno.
nisem sicer preveril ali se prenaša zvok še iz prostora v prottor po napeljavi, ampak recimo, da se ne.
zdej pa še okol izgub.
izgube nastajajo pri temp razlikah med notranjostjo objekta in zunanjostjo. torej en x objekt ima x izgub pri neki notranji temp ne glede na to, a ogrevaš talno, radiatorsko, ali kamin.
če ogrevaš talno, se razume, da si nizko temperaturni. ampak zakaj ne bi bil tudi pri radiatorjih tako? ga ni rzaloga. je pač samo navada. zdej pa..radiator je lahko 40 nad tlemi, ali pa 100cm. 100 ima že neko vlogo, 40 pa niti ne. sam to kar pišete je nekako, z malo pretiravanja v stilu, v noge sem nag, na glavi imam kučmo. pri talnem in kontra pri radiatorjih. dejstvo pa je, da je pri normalnem ogrevanju razlika med zgoraj in spodaj stopinjo, dve, maks 3. in d ajaz na 25 s talnim kurm več kot sosed na 20 z radiatorji. in spet..v večini objekta me temp pod stropom ne moti. ker gor je tudi moje. v mansardi je pa pol kvadrature v nakolnu, torej samo v polovici delam izgubo..ampak ej..to je 0,5 višinska metra po obodu objekta. pa če je 5 stopinj tam več, govorimo o kaki izgubi. definitivno manjkši kot je izguba na oknih, ali pa na balkonih. da ne omenjam garažnih vrat.
kaj je danes problem gradnje.
1. gradijo nespsobneži
2. gradijo za trg in jim visi
3. gradijo razni diplomiranci mnogih področij, ki pa gradnje videli niso.
ogrevanje objekta je navadna fizika, pa iz te fizike rata znanost s stenskim pa ne vem kakim ogrevanjem, pol pa finance ubijejo kurilnico in smo deset let nazaj.
sam imam izrazito razvit sluh. (pustimo zdej starše nekoč, ženo danes...). slišim marsikaj in slišal sem ventilatorje rekuperatorja in slišal sem piš zraka. in ko smo že pri pišu zraka. x kubikov zraka je treba zamenjat v prostoru. ali to dela piš 24/7, ali pa odprem okno in s eumaknem za 5 minut.
kjerkoli je zrak, je vlaga. drugače ne more bit. kjerkoli so cevi, so reže. kjer je vlaga in kjer so reže, je zastoj in potem dalje s eve kaj sledi. če je še vmes kak neizoliran del, ali podhlajen, je to še bolj očitno.
nisem sicer preveril ali se prenaša zvok še iz prostora v prottor po napeljavi, ampak recimo, da se ne.
zdej pa še okol izgub.
izgube nastajajo pri temp razlikah med notranjostjo objekta in zunanjostjo. torej en x objekt ima x izgub pri neki notranji temp ne glede na to, a ogrevaš talno, radiatorsko, ali kamin.
če ogrevaš talno, se razume, da si nizko temperaturni. ampak zakaj ne bi bil tudi pri radiatorjih tako? ga ni rzaloga. je pač samo navada. zdej pa..radiator je lahko 40 nad tlemi, ali pa 100cm. 100 ima že neko vlogo, 40 pa niti ne. sam to kar pišete je nekako, z malo pretiravanja v stilu, v noge sem nag, na glavi imam kučmo. pri talnem in kontra pri radiatorjih. dejstvo pa je, da je pri normalnem ogrevanju razlika med zgoraj in spodaj stopinjo, dve, maks 3. in d ajaz na 25 s talnim kurm več kot sosed na 20 z radiatorji. in spet..v večini objekta me temp pod stropom ne moti. ker gor je tudi moje. v mansardi je pa pol kvadrature v nakolnu, torej samo v polovici delam izgubo..ampak ej..to je 0,5 višinska metra po obodu objekta. pa če je 5 stopinj tam več, govorimo o kaki izgubi. definitivno manjkši kot je izguba na oknih, ali pa na balkonih. da ne omenjam garažnih vrat.
kaj je danes problem gradnje.
1. gradijo nespsobneži
2. gradijo za trg in jim visi
3. gradijo razni diplomiranci mnogih področij, ki pa gradnje videli niso.
ogrevanje objekta je navadna fizika, pa iz te fizike rata znanost s stenskim pa ne vem kakim ogrevanjem, pol pa finance ubijejo kurilnico in smo deset let nazaj.
Se kar strinjam z napisanim, še posebej z zadnjimi alinejami
Vsak izbira način gradnje za kakršnega se odloči, enako velja za vgrajene sisteme. Ko sem znanca vprašal zakaj gradi iz 45 cm poroterma (sam imam 20 modularec + 16 stiropor) mi je odvrnil, da vsak gradi tako, kot verjame da je prav. Drugi, precej boljši znanec, gradi popolnoma leseno hišo (razen kleti), naredil "doktorat" iz paropropustnosti...
Podobno velja za načine ogravanja - popolnega načina ni, nekomu ustreza TČ, tebi plin, meni peleti, nekomu četrtemu pa morda drva, ELKO itd...
Vsak izbira način gradnje za kakršnega se odloči, enako velja za vgrajene sisteme. Ko sem znanca vprašal zakaj gradi iz 45 cm poroterma (sam imam 20 modularec + 16 stiropor) mi je odvrnil, da vsak gradi tako, kot verjame da je prav. Drugi, precej boljši znanec, gradi popolnoma leseno hišo (razen kleti), naredil "doktorat" iz paropropustnosti...
Podobno velja za načine ogravanja - popolnega načina ni, nekomu ustreza TČ, tebi plin, meni peleti, nekomu četrtemu pa morda drva, ELKO itd...
dobro si napisal
meni ustreza plin, ker mi kurilc, elektrika in tč nista ustrezala. zdej bom k plinu dodal drva, kamin in bo to končno stanje. o peletih takrat ni9sem hudo rzamišljal, zaradi velike investicije v kotlovnico in 'skladišče'.
danes pa, kto napisano, razmišljam o zalogovniku, plin in drva na zalogovnik, pa pač kakor nanese.
meni ustreza plin, ker mi kurilc, elektrika in tč nista ustrezala. zdej bom k plinu dodal drva, kamin in bo to končno stanje. o peletih takrat ni9sem hudo rzamišljal, zaradi velike investicije v kotlovnico in 'skladišče'.
danes pa, kto napisano, razmišljam o zalogovniku, plin in drva na zalogovnik, pa pač kakor nanese.
Prezračevalna enota ima tretji vhod za napo. Zrak gre mimo rekuperatorja, vendar preko odvodnega ventilatorja. Tako ima napa več kot dovolj podtlaka, odsesovanje iz ostalih prostorov pa se zniža.
http://www.ostberg.com/sys/F_f...uzcBdYJPIkZV24!
http://www.ostberg.com/sys/F_f...uzcBdYJPIkZV24!
Nazadnje urejeno:
Malo sem gledal za TČ, pa sem opazil namesto talnega gretja fan coil enote. Ve kdo bolj točno, kako ta stvar deluje. Stvar je zanimiva s tega stališča, ker se lahko uporablja tudi za hlajenje. Deluje pa tudi v kombinaciji s talnim.
http://toshiba-klima.at/downloads/prospekte10/estia/estia_si_2010.pdf
http://toshiba-klima.at/downloads/prospekte10/estia/estia_si_2010.pdf
Fan-coil - v Sloveniji boš našel pod imanom konvektor - je element za prenos toplote (podobno kot radiator, talno ipd.) in ni vezan na način pridobivanja toplote (TČ, plin...)
Dobra stran konvektorjev je, da imajo vgrajen ventilator in tako zrak prek njega kroži prisilno (ne naravno, kot pri radiatorju). Zaradi tega so pri isti moči dimenzijsko manjši. Ker zrak kroži prisilno, omogočajo ogrevanje večjih prostornin, temperaturni profil po višini je boljši kot pri radiatorju (in slabši kot pri talnem) itd.
Kar mu je pri ogrevanju večjih prostorov prednost, je v stanovanju slabost - prisilno kroženje zraka dviga še več prahu kot pri radiatorjih, (rahlo) šumenje ventilatorjev...
V stanovanjih (hišah) se (kadar sploh) uporabljajo talni konvektori, ki so vgrajeni predvsem ob večjih stekčenih površinah - zadeva, ki jo vidiš v vsakem pokritem bazenu..
Temperaturni profili:
oranžna- idelani profil
rumena - radiator na zunanji steni
zelena - radiator na notranji steni
oranžna- idelani profil
zelena - talno ogrevanje
Pri konvektorju je zaradi prisilnega kroženja temperaturni profil nekoliko boljši kot pri radiatorju.
Dobra stran konvektorjev je, da imajo vgrajen ventilator in tako zrak prek njega kroži prisilno (ne naravno, kot pri radiatorju). Zaradi tega so pri isti moči dimenzijsko manjši. Ker zrak kroži prisilno, omogočajo ogrevanje večjih prostornin, temperaturni profil po višini je boljši kot pri radiatorju (in slabši kot pri talnem) itd.
Kar mu je pri ogrevanju večjih prostorov prednost, je v stanovanju slabost - prisilno kroženje zraka dviga še več prahu kot pri radiatorjih, (rahlo) šumenje ventilatorjev...
V stanovanjih (hišah) se (kadar sploh) uporabljajo talni konvektori, ki so vgrajeni predvsem ob večjih stekčenih površinah - zadeva, ki jo vidiš v vsakem pokritem bazenu..
Temperaturni profili:
oranžna- idelani profil
rumena - radiator na zunanji steni
zelena - radiator na notranji steni
oranžna- idelani profil
zelena - talno ogrevanje
Pri konvektorju je zaradi prisilnega kroženja temperaturni profil nekoliko boljši kot pri radiatorju.
