Pa dejte se odmaknit malo pa pogledat.....
Ker teoretično gledam zdej od daleč vidim npr. takole sliko.
Dva krogca izmed mnogih, se bližata drug drugemu. V prvem primeru se odbijata, se ne združita. Je več možnih posledic. Večji manjšega odbije z njegovega mesta. Manjši se ne da. Večji ga zdrobi na male krogce, ki morajo pobegnit in postanejo celota z drugimi krogci, ki jih ali pa jih ne sprejmejo. Recimo, da vsi poznamo primer za tiste male ki ostanjeo nesprejeti. Se pač selijo.
V drugem primeru sta oba ista in se oba v reakciji razsujeta, pred tem se lahko še malo ali pa veliko prerivata za pozicijo na tistem enem in istem mestu. Potem sledi združevanje z drugimi večjimi krogci.
Nasprotno pa imamo še zlivanje krogcev brez nekih posledic. Pa gledam od daleč, torej ne vidim, kaj se dogaja v krogcih. Vidim samo da se večajo na nekem prodročju brez razbijanja, njih skupno število pa pada.
Najbolj filozofsko zanimivo pa je to, da so krogci vsi enaki po lastnostih. Torej obstoj enega malega krogca, ki bi zdržal prav vse pritiske ni možen - ne obstaja. Na dolgi rok se zgodi prva ali druga varianta.
Takale teoretska slika je nekak najbolj logična, če upoštevamo, da smo živali. Vendar pa imamo mi še um, ki nam omogoči, da se zavedamo sebe in okolja in na žalost tudi svojega prav - torej mi povzročamo umetno odpornost krogcev, katerim pa se na koncu vseeno zgodi prva ali druga varianta.
Uh....sem zafilozofiral. Pa sem vseen vesel da nisem na filozofski študiral, ker takole cel življenje, ne bi zdržal. Sem se prav potrudil v upanju, da se s takšno razlago konča brezvezno nabijanje v nedogled.
Lep vikend vsem
