Ko so ta mladi pred pol leta jemali stanovanjski kredit smo se zadeve lotili s kmečko logiko, ki pravi:
- banka ni nikoli na izgubi, zato je treba ugotoviti kje je manjša možnost za super profit banke.
Iz tega izhaja naš spet kmečko logični preračun fiksne in spremenljive obrestne mere, ki nam pove sledeče:
- iz amortizacijskih načrtov je jasno, da v začetku odplačevanja velik del obroka predstavljajo obresti in manjši glavnica, z leti se to razmerje spreminja v korist glavnice, torej nas s časom obresti vse manj bremenijo;
- pri fiksni obrestni meri banka prvih nekaj let služi super profit, potem nekaj let profit in na koncu majhen profit;
- pri spremenljivi obrestni meri je v začetku, na sredi in na koncu normalen profit;
Sami smo si dopovedali, da je spremenljiva obrestna mera bolj ugodna, saj v začetku manj "pušimo", če se pa karkoli nepričakovanega zgodi, pa lahko kredit kadarkoli spremenimo v takega s fiksno obrestno mero (seveda po takratni obrestni meri). Jasno, da v takem primeru izgubimo nekaj za stroške kolobocije, ampak vseeno smo se tako odločili.
Kar se pa tiče razmišljanja Pbutca - tudi mi smo tako razmišljali, raje 30 let normalno živiš brez "super priboljškov" (še vedno normalno hodiš na dopuste,...) kot pa 15 let zateguješ do amena in bog ne daj, da se ti konkretno zalomi, si v r.i.t.i. Naš obrok je pol miniminimalne plače!