Iz tropin od stouta se da spečt odlične prigrizke, podobno čipsu, da se spečt kruh in podobno. Drugače dam pa svaku in sfutra kuram in kozam.Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Koliko žita gre v nič!
BTW kaj naredite z ostanki od drozganja (pa tudi recimo s usedlino od fermentacije)? Sam sicer zmečem na kompostno jamo za hišo, sem pa ugotovil da gre v kompost bolj malo ker divje živali veselo pojedo sladki odpadek (zanimivo da celo lisica žveči tisto).
Hmezad nima v ponudbi "acid" sladu ne? Malo me je.. pH za klasičen svetli lager pa bi najraje kompenziral "po nemško" s kislinskim sladom.
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Pozdravljeni,
lotil se bom prvega minimash weizna, sicer bi naj bil nek paulanerjev klon. Recept pravi da bi naj uporabil 0.85 kg pšeničnega slada, 0.7 svetlega slada (2-row Belgian pale malt) in speciality grain. Predvidevam, da je zadnje neobvezno, oz. je mišljeno če bi hotel dodati svojo noto pivu, kar za prvič ne namerava. Recept predvideva uporabo Germen Hellertau Hersbrucker hmelja, ki ima AA 3% kar je nekje v dometu Styrian Goldinga. Ker se načeloma uporablja v weiznu hmelj le za grenkobo predvidevam da je dokaj vseeno kateri hmelj uporabim.
Glavno kar sem želel vprašati je za vse ki ste weizne že delali. Glede na to, da je izbira kvasovk, ki se jih dobi pri nas zelo omejen, vem pa da se za weizne uporablja namenske kvasovke, me zanima ali je kakšno nadomestilo, ali priporočate da jih pač naročim iz tujine.
Lep pivovarski pozdrav,
msus
lotil se bom prvega minimash weizna, sicer bi naj bil nek paulanerjev klon. Recept pravi da bi naj uporabil 0.85 kg pšeničnega slada, 0.7 svetlega slada (2-row Belgian pale malt) in speciality grain. Predvidevam, da je zadnje neobvezno, oz. je mišljeno če bi hotel dodati svojo noto pivu, kar za prvič ne namerava. Recept predvideva uporabo Germen Hellertau Hersbrucker hmelja, ki ima AA 3% kar je nekje v dometu Styrian Goldinga. Ker se načeloma uporablja v weiznu hmelj le za grenkobo predvidevam da je dokaj vseeno kateri hmelj uporabim.
Glavno kar sem želel vprašati je za vse ki ste weizne že delali. Glede na to, da je izbira kvasovk, ki se jih dobi pri nas zelo omejen, vem pa da se za weizne uporablja namenske kvasovke, me zanima ali je kakšno nadomestilo, ali priporočate da jih pač naročim iz tujine.
Lep pivovarski pozdrav,
msus
Nazadnje urejeno:
Moj recept je:
- 50% Pilsner
- 45% Wheat
- 5% Munich
... lahko narediš tudi brez posebnih sladov, večinoma se dodajajo za barvo, aroma od pšeničnega piva mora priti od kvasa.
Za klasično drozganje je problem s pšeničnim sladom ker nima luščin/ovojnice in se ti voda ne odceja, pri BIAB je tole malce manj problematično. Za namen lepšega izpiranja se mora pri klasičnem drozganju dodat "riževe luščine" ali pa uporabit razmerje sladov do max. 40% pšeničnega. Drozganje naj poteka več časa od klasike (90 min) ker je pšenica manj "topna" v vodi oz. ima bolj kompaktne beljakovinske dele, zato se težje "omoči" in posledično se škrob težje pretvarja v sladkor.
Glede hmelja se za weizne uporablja enostopenjsko dodajanje hmelja ki je "noble", torej hmelj za aromo. Pazi ker če ni hmelja za aromo potem nekaj arome pride tudi od hmelja za grenčino. S. golding bo ok, mogoče bo imelo pivo malce manj originalnega okusa, ni pa sile ker gre itak malo arome noter. Goljufat se da tako da se da najprej klasičen hmelj za grenkobo in potem relativno malo hmelja za aromo čisto na koncu kuhanja.
Kvasovke ki jih dobiš tudi pri nas so Fermentisove Safbrew WB-06, nadomestila niti ne iskat ker za pšenično pivo rabiš za pravi okus pravi kvas in kolikor vem je suh Fermentis edina stvar, ki pri nas obstaja.
- 50% Pilsner
- 45% Wheat
- 5% Munich
... lahko narediš tudi brez posebnih sladov, večinoma se dodajajo za barvo, aroma od pšeničnega piva mora priti od kvasa.
Za klasično drozganje je problem s pšeničnim sladom ker nima luščin/ovojnice in se ti voda ne odceja, pri BIAB je tole malce manj problematično. Za namen lepšega izpiranja se mora pri klasičnem drozganju dodat "riževe luščine" ali pa uporabit razmerje sladov do max. 40% pšeničnega. Drozganje naj poteka več časa od klasike (90 min) ker je pšenica manj "topna" v vodi oz. ima bolj kompaktne beljakovinske dele, zato se težje "omoči" in posledično se škrob težje pretvarja v sladkor.
Glede hmelja se za weizne uporablja enostopenjsko dodajanje hmelja ki je "noble", torej hmelj za aromo. Pazi ker če ni hmelja za aromo potem nekaj arome pride tudi od hmelja za grenčino. S. golding bo ok, mogoče bo imelo pivo malce manj originalnega okusa, ni pa sile ker gre itak malo arome noter. Goljufat se da tako da se da najprej klasičen hmelj za grenkobo in potem relativno malo hmelja za aromo čisto na koncu kuhanja.
Kvasovke ki jih dobiš tudi pri nas so Fermentisove Safbrew WB-06, nadomestila niti ne iskat ker za pšenično pivo rabiš za pravi okus pravi kvas in kolikor vem je suh Fermentis edina stvar, ki pri nas obstaja.
Če se ti da čakat 2 tedna lahko naročiš pri Sam svoj pivovar kvasovke Wyeast 3068 Weihenstephan, ki naj bi bil bolj primeren za hefeweizen stil, torej okus banane in klinčkov (primerjava kvasovk).
Bolj kot ne vpliva pri pšeničnem piru na okus kvas, pravi kvas je osnova ampak razlika 2C pri fermentaciji daje totalno drugačen okus. Tudi z WB-06 se dobi banana okus pri višjih temperaturah in pa klinčke pri nižjih temperaturah, v primeru srednje temperature sta oba okusa balansirana in v bistvu je to tudi zahteva tega stila.
Sicer pa aroma klinčkov izahaja iz presežka fenolov in aroma banane iz presežka estrov, kvasovke pa te presežke delajo pri povsem različnih pogojih (že omenjeni) in se tudi drugače v okusu tile dve aromi tepeta, tako da dvomim da imaš lahko hkrati veliko obojega okusa ki se ne izključujeta.
Kar se mene tiče so rezultati z WB-06 dokaj dobri, je pa res da nimam nekih hudih izkušenj ker sta do sedaj narejena dva pira en z ekstrakta in en all-grain. Za all-grain svetlo pššenično je problem ker mi trenutno pH drozge nabije iz osnovnih sladov na 6, tako da od pšeničnega bo naslednji batch dunkelweizen.
Sicer pa aroma klinčkov izahaja iz presežka fenolov in aroma banane iz presežka estrov, kvasovke pa te presežke delajo pri povsem različnih pogojih (že omenjeni) in se tudi drugače v okusu tile dve aromi tepeta, tako da dvomim da imaš lahko hkrati veliko obojega okusa ki se ne izključujeta.
Kar se mene tiče so rezultati z WB-06 dokaj dobri, je pa res da nimam nekih hudih izkušenj ker sta do sedaj narejena dva pira en z ekstrakta in en all-grain. Za all-grain svetlo pššenično je problem ker mi trenutno pH drozge nabije iz osnovnih sladov na 6, tako da od pšeničnega bo naslednji batch dunkelweizen.
Kako si bil zadovoljen s pšeničnim narejenim z ekstrakta? Koliko in kakšen hmelj si uporabljal? Trenutno imam takega v fermentorju (le da z uporabo wyeast 3068 kvasovk), po pol dneva se je stvar nenormalno penila, mi je odneslo veho in je bilo potrebno urediti cevko za odvajanje odvečne pene. Uporabil pa sem dva hmelja in sicer Hallertau Magnum (60min) in Hallertau Hersbrucker (30min), upam da ga nisem preveč posral, ker se mi zdi da se kar dobro voha hmelj...no bo pa malo bolj posebno pivo
Glede pene ne vem koliko jo je bilo ker sem naredil pir in šel za par dni off, ni pa šla čez to bi se videlo! Sem pa držal T precej nizko. Osnova je bil pripravljen sladni ekstrakt + DME tako da sem hmelj dodal samo na koncu malo za aromo nekaj H. Mittelfruha.
Pri allgrainu se je penil, ampak sem dal preventivno v dosti velik fermentor. Niti ni problem v samem kvasu ampak bolj v temu da je pena precej kompaktan ker ima pač pšenica več beljakovin in potem se noče "posest" ampak samo narašča in narašča.
Za WB-06 se sicer priporoča blow off tube, sploh za višje temperature.
Koliko si dal hmelja? Na pamet na 10l dam 10g H. M-fruha na 60min in to je to.
Pri allgrainu se je penil, ampak sem dal preventivno v dosti velik fermentor. Niti ni problem v samem kvasu ampak bolj v temu da je pena precej kompaktan ker ima pač pšenica več beljakovin in potem se noče "posest" ampak samo narašča in narašča.
Za WB-06 se sicer priporoča blow off tube, sploh za višje temperature.
Koliko si dal hmelja? Na pamet na 10l dam 10g H. M-fruha na 60min in to je to.
Nazadnje urejeno:
Jaz stran http://www.mr-malt.it/ odprem v google crome, da mi prevede celo stran pa ni težav z jezikom.
Ko vse tole berem imam občutek, da nekateri fantje fejst preveč komplicirate. Sam za prvo pšenično še mal čakam, da se mi naberejo izkušnje, da vidim, kako se obnaša vse skupaj in potem dalje, v bistvu pa tudi ni prioriteta na moji beer lestvici. Niti pod razno pa potem ne mislim delat klona, ker hočem naredit svoje pivo in ko bo body zadovoljiv, se grem najprej igrat s hmeljem in šele po tem s kvasom.
Podobno delam z ostalimi stili, pač sem si upal nametat sestavine v beersmith in gasa. Rezultati so zelo, zelo zadovoljivi in okusi ekstra posebni in zaenkrat še nisem zlil stran niti litra piva, ker bi bil okus zanič. Homebrewing ti odpre nešteto možnosti in je škoda, da bi se ukvarjal s kloni in se pol sekiral, da moj pšenični ni točno enakega okusa kot Paulainer recimo.
Pri homebrewingu so zares zares pomembne samo tri stvari, čistoča, temperatura drozganja in fermentacije in seveda kvalitetne sestavine, pa tudi sam postopek. Vse ostalo je lahko stvar domišljije. Zanič in za stran zlit bo samo če bo skisalo, ali pa ne bo encimske pretvorbe, al pa da bo fermentacija čisto ponorela, al pa da se sploh ne bo zgodila.
Je pa človek bogato nagrajen za trud, ko se enkrat loti stopničke višje od celovitega ekstrakta, all grain pivo te nagradi z boomom okusa, da o tem, da bajta diši ko v nebesih niti ne govorim.
Podobno delam z ostalimi stili, pač sem si upal nametat sestavine v beersmith in gasa. Rezultati so zelo, zelo zadovoljivi in okusi ekstra posebni in zaenkrat še nisem zlil stran niti litra piva, ker bi bil okus zanič. Homebrewing ti odpre nešteto možnosti in je škoda, da bi se ukvarjal s kloni in se pol sekiral, da moj pšenični ni točno enakega okusa kot Paulainer recimo.
Pri homebrewingu so zares zares pomembne samo tri stvari, čistoča, temperatura drozganja in fermentacije in seveda kvalitetne sestavine, pa tudi sam postopek. Vse ostalo je lahko stvar domišljije. Zanič in za stran zlit bo samo če bo skisalo, ali pa ne bo encimske pretvorbe, al pa da bo fermentacija čisto ponorela, al pa da se sploh ne bo zgodila.
Je pa človek bogato nagrajen za trud, ko se enkrat loti stopničke višje od celovitega ekstrakta, all grain pivo te nagradi z boomom okusa, da o tem, da bajta diši ko v nebesih niti ne govorim.
V bistvu če govorimo o pivovarstvu kot "obrti" oz. resnemu hobiju je potrebno upoštevat vsaj osnovna pravila in se z varjenjem piva skušat umestit nekam v obsoječe stile piva. Torej ko narediš recept skušaš upoštevat pravila ki veljajo za stil. Osnovne lastnosti so OG/FG, barva in grenkoba in te se lahko z matematično natančnostjo že v programih za recepte ustrezno prilagodi. Naprej od teh lastnosti so pa višje lastnosti, ki se tičejo končne arome, vonja, pookusa, ... te lastnosti so itak same po sebi subjektivne in tudi pri opisih stilov so ponavadi opisane od-do variacije. Če bi vsi delali isti pir bi bil itak totalen dolgčas! Torej tu imaš kot pivovar proste roke in lahko eksperimentiraš po svoje.
Kloni načeloma itak niso dobra stvar ker klon zagotovo ne bo nikoli enak četudi se ravnaš po receptu, je pa ljudem lažje stil piva predstavit z neko oznako komercialnega piva ki ga poznajo. Zato se tudi kloni pojavljajo v receptih čeprav imajo skupnega z originalom totalno nič! Imaš sicer pivovarje ki skušajo narediti identičen okus kot ga ima neko X pivo, tam moraš vedet da gre bolj za "gušt" samega pivovarja, ko dela batche za batchem in se počasi približuje originalu (čeprav na koncu lahko dobi dokaj podoben okus, so lahko sestavine totalno drugačne).
No pod črto napisano sem že 1x omenil da je bistveno, da dobro poznaš stil piva ki ga delaš, če ga ne poznaš potem ti bo vsak zvarek dober! Žal tako je, že kritike od kolegov bodo precej subjektivne ker jih večina razen Union/Laško ne pozna nič, samokritičnost pri delu kot je varjenje piva je pa itak totalno nemožna.
In jasno gre tu tudi za "družbeno odgovornost". Če daš od sebe nek izdelek in ga poimenuješ z nekim imenom mora bit ta izdelek ustrezen glede na standarde. Če delaš "svetli lager" ki ima toliko sadnih estrov da je bolj podoben belemu vinu ne moreš nanj nalepit "ležak" etikete in potem to dajat okušat kolegom, ki nimajo pojma (v stilu važno da ima alkohol in da je zastonj)! Pri nas je pivska kultura na 5 od 100 možnih točk in samo če se bo delalo ustrezno tudi v domačem pivovarstvu se lahko taka kultura dvigne. Če se dela brez pameti je na koncu to medvedja usluga pivovarstvu in pilo se bo še vedno samo Laško/Union.
Sej mogoče se zdi da pametujem, ampak jst vsak pir ki ga naredim, naredim tako kot je treba oz. se skušam držati pravil stila (sedaj koliko rata je druga stvar). Ko je pir narjen ga skušam objektivno ocenit preko "sodniških kriterijev" in vedno v svoj dnevnik pivovarstva tudi napišem pripombe kaj ni ok (in kako to popravit). Ko dam tak pir drugim jim pa tudi najprej 10 min pametujem o vrsti pira (zgodovina, nastanek, opis stila) in potem jim šele dam pir za pokušat.
Evo spet pametujem, grem gledat malo veho da se pomirim!
Kloni načeloma itak niso dobra stvar ker klon zagotovo ne bo nikoli enak četudi se ravnaš po receptu, je pa ljudem lažje stil piva predstavit z neko oznako komercialnega piva ki ga poznajo. Zato se tudi kloni pojavljajo v receptih čeprav imajo skupnega z originalom totalno nič! Imaš sicer pivovarje ki skušajo narediti identičen okus kot ga ima neko X pivo, tam moraš vedet da gre bolj za "gušt" samega pivovarja, ko dela batche za batchem in se počasi približuje originalu (čeprav na koncu lahko dobi dokaj podoben okus, so lahko sestavine totalno drugačne).
No pod črto napisano sem že 1x omenil da je bistveno, da dobro poznaš stil piva ki ga delaš, če ga ne poznaš potem ti bo vsak zvarek dober! Žal tako je, že kritike od kolegov bodo precej subjektivne ker jih večina razen Union/Laško ne pozna nič, samokritičnost pri delu kot je varjenje piva je pa itak totalno nemožna.
In jasno gre tu tudi za "družbeno odgovornost". Če daš od sebe nek izdelek in ga poimenuješ z nekim imenom mora bit ta izdelek ustrezen glede na standarde. Če delaš "svetli lager" ki ima toliko sadnih estrov da je bolj podoben belemu vinu ne moreš nanj nalepit "ležak" etikete in potem to dajat okušat kolegom, ki nimajo pojma (v stilu važno da ima alkohol in da je zastonj)! Pri nas je pivska kultura na 5 od 100 možnih točk in samo če se bo delalo ustrezno tudi v domačem pivovarstvu se lahko taka kultura dvigne. Če se dela brez pameti je na koncu to medvedja usluga pivovarstvu in pilo se bo še vedno samo Laško/Union.
Sej mogoče se zdi da pametujem, ampak jst vsak pir ki ga naredim, naredim tako kot je treba oz. se skušam držati pravil stila (sedaj koliko rata je druga stvar). Ko je pir narjen ga skušam objektivno ocenit preko "sodniških kriterijev" in vedno v svoj dnevnik pivovarstva tudi napišem pripombe kaj ni ok (in kako to popravit). Ko dam tak pir drugim jim pa tudi najprej 10 min pametujem o vrsti pira (zgodovina, nastanek, opis stila) in potem jim šele dam pir za pokušat.
Evo spet pametujem, grem gledat malo veho da se pomirim!
Se strinjam od prve do zadnje črke in tud jest predavam, ko dam pivo na mizo, čeprav včasih pol fašeš, ma per je per ne seri. No ko se ga s svakom nažulva in uničva gajbo pale ala, ki je bil prav za ta namen narejen (nizek OG) ne razmišljava kej dost o zgodovini. Ko dam pa na mizo nekaj novega, pol mu pa predavanje ne uide
in stvari se s kulturo pitja počas popravljajo.
Jest sem zgoraj govoril o nečem drugem. Hočem povedat, da če se držiš določenih okvirjev in se recimo lotiš klasičnega pale ala, ne rabiš zdaj iskat po netu recepta ali pa celo bms faila, ampak si odpreš programček, ki je za resno pivovarstvo skor nuja, in namečeš notri sestavine in tam že vidiš, če si nekje v okviru stila in potem zvariš svoj pale ale, ki je pale ale zaradi karakteristik, ampak tvoj zarad tvoje osebne note in specifičnega okusa in seveda hmelja, ki ga imaš na voljo, tega si pa ljudje povečini ne upajo, saj iščejo v svojem domačem pivu okus komercialne znamke in ne upajo storiti koraka dlje, ker se bojijo neuspeha. Kloniranje kot izziv je druga stvar. Po drugi strani se pa zaradi poplave podatkov začetniki obremenjujejo s stvarmi, ki za začetnika niso pomembne, pozabijo pa na osnove, čistočo, temperaturo in podobno, čakali so pa en specialen hmelj, ker v receptu tako piše, čeprav bi dobil zadovoljive rezultate z goldingom, al pa auroro, ki ju imajo doma recimo.
Zadnjič smo bli pri Vasji v Bevogu. Njegove besede so ble, da je največji čar homebrewinga, da se ne rabiš obremenjevat s konstantnostjo okusa, ker to je pa spet ena čist tretja znanost pivovarstva, ki s homebrewingom nima dost skupnega. Še pivovar z izkušnjami ima včasih težave ponovit svoj lastni recept, kako bo potem nekomu ratal Guinness klon enak Guinnesu.
In, veha šiba?
Jest sem zgoraj govoril o nečem drugem. Hočem povedat, da če se držiš določenih okvirjev in se recimo lotiš klasičnega pale ala, ne rabiš zdaj iskat po netu recepta ali pa celo bms faila, ampak si odpreš programček, ki je za resno pivovarstvo skor nuja, in namečeš notri sestavine in tam že vidiš, če si nekje v okviru stila in potem zvariš svoj pale ale, ki je pale ale zaradi karakteristik, ampak tvoj zarad tvoje osebne note in specifičnega okusa in seveda hmelja, ki ga imaš na voljo, tega si pa ljudje povečini ne upajo, saj iščejo v svojem domačem pivu okus komercialne znamke in ne upajo storiti koraka dlje, ker se bojijo neuspeha. Kloniranje kot izziv je druga stvar. Po drugi strani se pa zaradi poplave podatkov začetniki obremenjujejo s stvarmi, ki za začetnika niso pomembne, pozabijo pa na osnove, čistočo, temperaturo in podobno, čakali so pa en specialen hmelj, ker v receptu tako piše, čeprav bi dobil zadovoljive rezultate z goldingom, al pa auroro, ki ju imajo doma recimo.
Zadnjič smo bli pri Vasji v Bevogu. Njegove besede so ble, da je največji čar homebrewinga, da se ne rabiš obremenjevat s konstantnostjo okusa, ker to je pa spet ena čist tretja znanost pivovarstva, ki s homebrewingom nima dost skupnega. Še pivovar z izkušnjami ima včasih težave ponovit svoj lastni recept, kako bo potem nekomu ratal Guinness klon enak Guinnesu.
In, veha šiba?
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Evo spet pametujem, grem gledat malo veho da se pomirim!
Kot je rekel Buda:"Ko je um nemiren, pojdi in sedi pred sodček fermentirajoče pivine. Poslušaj kako izhajajo mehurčki, glej kako se rodijo in v delčku sekunde opravijo svoje poslanstvo, nakar spet izginejo....Zapri oči in si predstavljaj kakšna poslastica se vari....Če tvoj um še vedno ni pomirjen, pojdi in odpri si še pivo."
T-58 suhe kvasovke za pšenično, ima jih sam svoj pivovar. O okusu poročam čez 14 dni.
- Status