Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Cene niso pretirane dokler rabiš manjšo količino se da preživet, očitno pa to dobavljajo iz Hmezada (belgijski chateau/castle) tako da za večje količine (kolikor vidim imajo samo po 1kg) bi moral cene malce popravit za konkurenčnost!
Malo sem razočaran, sem mislil da bodo ponudili nemški slad (Weyermann). Ampak ok, bolje nekaj kot nič!
Najlepša hvala za komentarje. Kalbo, težko se bom lotil ale če imam lager piksno. No saj še tole zvarim skupaj potem bom pa malo študiral za naprej.
Utisevalec, hvala za napisano. No odločil sem se da bom naredil stater po tem postopku http://www.brewersfriend.com/2009/08/19/how-to-make-a-yeast-starter-og-1040
Uporabil bi rad kvasovke W34/70 ker z S-23 se ne upam, kot berem je večji odstotek ljudi katerim ne pride vredu
Za diacetilski počitek bi uporabil to metodo?
Utisevalec, hvala za napisano. No odločil sem se da bom naredil stater po tem postopku http://www.brewersfriend.com/2009/08/19/how-to-make-a-yeast-starter-og-1040
Uporabil bi rad kvasovke W34/70 ker z S-23 se ne upam, kot berem je večji odstotek ljudi katerim ne pride vredu
Za diacetilski počitek bi uporabil to metodo?
Z yeast starterjem je tako. Načeloma ti naredi dve stvari:
1. rehidrira in pripravi kvasovke v aktivno stanje
2. poveča število aktivnih kvasovk
... prvo stvar je dobro tako ali tako naredit z vsakim suhim kvasom. Glede števila kvasovk pa odvisi kakšno kalkulacijo vzameš, ker teh preračunov je malo morje in še huje je da se med seboj malce "tepejo".
Od viška sicer glava ne boli ampak je potrebno vzeti v tole kalkulacijo tudi racionalizacijo. Recimo paket ale kvasa stane 2 EUR za naredit 2l štarter rabiš pa cca. 200g DMEja kar lahko kar vzamemo da je tudi 2EUR. 2l štarter ti poveča količino celic za 100-200% odvisno od metode mešanja in ostalih dejavnikov. Torej en kup jeb... zato da imaš na koncu toliko celic kvasa kot bi jih imel če bi za isto ceno kot DME kupil ale kvas!
Za lager je sicer malce drugače ker so kvasovke dražje, ampak če se držiš priporočenih vrednosti in pa malce višje pitching temperature boš z 2ma vrečkama kvasa dobil idealno število kvasovk za 22l. Lahko pa narediš štarter, pa za osnovno vzameš samo eno vrečko. Jst delam 10l lagerja z eno vrečko kvasa ki jo predhodno rehidriram. Kvasovke dodam v relativno toplo pivino in do sedaj še ni bilo problema.
D-rest narediš kot je napisano, ko pivo konča primarno fazo vrenja (gostota pivine bo cca. 70-80% končne) ga daš na "toplo" (5C nad temperaturo fermentacije). Pustiš da do konca prevre, oz. ker od viška glava ne boli (tu res ne) pustiš tako 2-3 dni.
Po d-restu lahko stekleničiš, čeprav osebno bi vseeno naredil "cold crashing" za 2-3 dni da se usede čimveč materiala na dno in potem tako pivo še mrzlo stekleničiš. Potem pa lepo steklenice čimbolj na mrzlo in naj počivajo 4 tedne!
1. rehidrira in pripravi kvasovke v aktivno stanje
2. poveča število aktivnih kvasovk
... prvo stvar je dobro tako ali tako naredit z vsakim suhim kvasom. Glede števila kvasovk pa odvisi kakšno kalkulacijo vzameš, ker teh preračunov je malo morje in še huje je da se med seboj malce "tepejo".
Od viška sicer glava ne boli ampak je potrebno vzeti v tole kalkulacijo tudi racionalizacijo. Recimo paket ale kvasa stane 2 EUR za naredit 2l štarter rabiš pa cca. 200g DMEja kar lahko kar vzamemo da je tudi 2EUR. 2l štarter ti poveča količino celic za 100-200% odvisno od metode mešanja in ostalih dejavnikov. Torej en kup jeb... zato da imaš na koncu toliko celic kvasa kot bi jih imel če bi za isto ceno kot DME kupil ale kvas!
Za lager je sicer malce drugače ker so kvasovke dražje, ampak če se držiš priporočenih vrednosti in pa malce višje pitching temperature boš z 2ma vrečkama kvasa dobil idealno število kvasovk za 22l. Lahko pa narediš štarter, pa za osnovno vzameš samo eno vrečko. Jst delam 10l lagerja z eno vrečko kvasa ki jo predhodno rehidriram. Kvasovke dodam v relativno toplo pivino in do sedaj še ni bilo problema.
D-rest narediš kot je napisano, ko pivo konča primarno fazo vrenja (gostota pivine bo cca. 70-80% končne) ga daš na "toplo" (5C nad temperaturo fermentacije). Pustiš da do konca prevre, oz. ker od viška glava ne boli (tu res ne) pustiš tako 2-3 dni.
Po d-restu lahko stekleničiš, čeprav osebno bi vseeno naredil "cold crashing" za 2-3 dni da se usede čimveč materiala na dno in potem tako pivo še mrzlo stekleničiš. Potem pa lepo steklenice čimbolj na mrzlo in naj počivajo 4 tedne!
Citat:
Uporabnik header pravi:
Tako sem zmlel slad na predelanem strojčku za testenine.
Ali je videti ok? Koliko naj bo razmak med valjema?
Meni zgleda ok!
To misliš delat BIAB metodo? Za BIAB bi ga jst še malo več nadrobil, ampak to je sedaj odvisno od 100 dejavnikov kaj ti bo bolj ustrezalo (recimo bolj grobo mlet slad lepše odda vodo iz vreče in pa pridela manj usedline).
Pa kaj potem, če imaš lager piksno. Vseeno lahko delaš z ale kvasovkami na malo nižji temperaturi(okoli 15 stopinj). Pač ne boš imel pravi lager ampak nekaj podobnegaCitat:
Uporabnik usy pravi:
Najlepša hvala za komentarje. Kalbo, težko se bom lotil ale če imam lager piksno. No saj še tole zvarim skupaj potem bom pa malo študiral za naprej.
Utisevalec, hvala za napisano. No odločil sem se da bom naredil stater po tem postopku http://www.brewersfriend.com/2009/08/19/how-to-make-a-yeast-starter-og-1040
Uporabil bi rad kvasovke W34/70 ker z S-23 se ne upam, kot berem je večji odstotek ljudi katerim ne pride vredu
Za diacetilski počitek bi uporabil to metodo?
Odvisno od vode in kaj želiš.
Trdota vode ima v glavnem vpliv samo pri all-grain varjenju (true ali biab) ker je en faktor v procesu drozganja (v povezavi s PHjem). Delno trdota vode vpliva tudi v procesu fermentacije ker se Ca in Mg porabljata za rast in razvoj kvasovk.
Sicer pa trda voda ni problematična, nekje je celo zaželjena. Določene vrste piva so naravno povezane z nekim profilom vode. Res mehko vodo se uporablja samo za nekatere ležake (pilsner), določene vrste piva pa potrebujejo celo zelo trdo vodo. Večina potreb za drozganje bo ustrezala vsaka voda iz pipe ker nekih ekstremov v sloveniji nimamo.
Sam se sicer nisem nikoli spuščal v popravke kemije vode, ampak imam pH meter in TDS meter tako da občasno preverim stanje. Idelano za drozganje je da ima drozga PH med 5-5.5 (rahlo kislo), vendar na sam ph vpliva bolj kot voda izbira sladu. Doma imam relativno mehko vodo (dH cca. 5 in pH cca. 7.8). Če bi šel šel delat pivo samo iz osnovnega sladu (pilsner) bi verjetno bil pH drozge previsok (okoli 6), ampak kot dodaš 10% bolj žganega sladu ti to efektivno zniža končni pH na zadovoljivo raven.
Torej slošen odgovor, če ne delaš all-graina trdota vode nima vpliva. Za all-grain je 99% slovenske vode čisto ustrezne za večino vrst piva, izjema bi bila kakšna piva ki so samo iz osnovnega sladu (tam je potreben bodisi kemični popravek vode ali pa dodatek namenskega "kislega sladu").
Trdota vode ima v glavnem vpliv samo pri all-grain varjenju (true ali biab) ker je en faktor v procesu drozganja (v povezavi s PHjem). Delno trdota vode vpliva tudi v procesu fermentacije ker se Ca in Mg porabljata za rast in razvoj kvasovk.
Sicer pa trda voda ni problematična, nekje je celo zaželjena. Določene vrste piva so naravno povezane z nekim profilom vode. Res mehko vodo se uporablja samo za nekatere ležake (pilsner), določene vrste piva pa potrebujejo celo zelo trdo vodo. Večina potreb za drozganje bo ustrezala vsaka voda iz pipe ker nekih ekstremov v sloveniji nimamo.
Sam se sicer nisem nikoli spuščal v popravke kemije vode, ampak imam pH meter in TDS meter tako da občasno preverim stanje. Idelano za drozganje je da ima drozga PH med 5-5.5 (rahlo kislo), vendar na sam ph vpliva bolj kot voda izbira sladu. Doma imam relativno mehko vodo (dH cca. 5 in pH cca. 7.8). Če bi šel šel delat pivo samo iz osnovnega sladu (pilsner) bi verjetno bil pH drozge previsok (okoli 6), ampak kot dodaš 10% bolj žganega sladu ti to efektivno zniža končni pH na zadovoljivo raven.
Torej slošen odgovor, če ne delaš all-graina trdota vode nima vpliva. Za all-grain je 99% slovenske vode čisto ustrezne za večino vrst piva, izjema bi bila kakšna piva ki so samo iz osnovnega sladu (tam je potreben bodisi kemični popravek vode ali pa dodatek namenskega "kislega sladu").
Utisevalec, imaš kaj izkušenj z monstrumom s-04. Tale Stout od sobote me spet matra. Gravitacija je bila 1050, kvas je šel not v sobodo okol 6 ure zvečer v pivino temperature 22 stopinj. V nedeljo zjutraj je že veselo brbotalo, nekje proti večeru je bla pena skor na vrhu fermentorja in vehe so ponorele, temperatura pivine pa okol 19 stopinj. V torek so ble vehe že pri miru, je možno, da so spet superhitre tele kvasovke. Mam jih na sumu, da bodo spet pustile gravitacijo na 1020.
Nazadnje urejeno:
Normalno je, meni vedno v 2-3h dneh konča delo potem je samo še "fade out". S končno gostoto nisem imel nikoli problema, v bistvu je vedno FG na predvidenem (med 1.014-16 za OGje med 1050-60). Če ti konča previsoko je v 80% krivda ker je pivina premalo aerirana. Tam na onem srbo-hrvaškem forumu poišči topic kjer je en naredil test FGjev v povezavi z vnosom kisika, se lepo vidi kako premalo kisika dviga FG.
Za 10l batche ni problema, primem posodo v roko in jo tresem dokler me ne začnejo mišice bolet!
No v bistvu fino pretreseš 10-15sec in vidiš da se zrak in pivo zmešata, mehurčki zraka gredo počasi od dna proti površju. Ko pridejo vsi do vrha spet ponoviš vajo. To delaš enih 5 min.
Za večje batche (ravno ta teden sem enega) pa nagnem in fino "guncam" sod levo desno, enako kot sem opisal zgoraj (15 sec guncanja, 30 sec počitka, guncanje, počitek, ... 5 min).
Glede sladov in pa razmerja osnovno vs. specialno je tako da odvisno tudi kakšen osnovni slad imaš, eni imajo precej (odvečnih) encimov eni pa relativno malo, tudi s starostjo ali pa nepravilnim skladiščenjem se ti encimi uničujejo. Če pogledaš specifikacijo sladu imaš enote "stopinje po Lintner-ju [°L]" ki določajo koliko encimske moči ima. Za samopretvorbo se rabi cca. 30-40Ljev v sladu oz. cca 2x toliko vzameš "za ziher" (50-60+ L) za klasične mashe dolge 1h, kar je viška gre lahko za pretvorbo sladov, ki nimajo encimov. Kalkulacijo potem lahko narediš preko klasične enačbe.
No v bistvu fino pretreseš 10-15sec in vidiš da se zrak in pivo zmešata, mehurčki zraka gredo počasi od dna proti površju. Ko pridejo vsi do vrha spet ponoviš vajo. To delaš enih 5 min.
Za večje batche (ravno ta teden sem enega) pa nagnem in fino "guncam" sod levo desno, enako kot sem opisal zgoraj (15 sec guncanja, 30 sec počitka, guncanje, počitek, ... 5 min).
Glede sladov in pa razmerja osnovno vs. specialno je tako da odvisno tudi kakšen osnovni slad imaš, eni imajo precej (odvečnih) encimov eni pa relativno malo, tudi s starostjo ali pa nepravilnim skladiščenjem se ti encimi uničujejo. Če pogledaš specifikacijo sladu imaš enote "stopinje po Lintner-ju [°L]" ki določajo koliko encimske moči ima. Za samopretvorbo se rabi cca. 30-40Ljev v sladu oz. cca 2x toliko vzameš "za ziher" (50-60+ L) za klasične mashe dolge 1h, kar je viška gre lahko za pretvorbo sladov, ki nimajo encimov. Kalkulacijo potem lahko narediš preko klasične enačbe.
Črpalke ali pa kar kisik iz jeklenke imajo smisel za večje batche ko ne moreš več "potresevat". Z dobrim filtrom načeloma ni problema, ampak seveda moraš vse cevi, filter itd. razkužit + v fermentacijsko posodo moraš speljat cev tako da pivina ni izpostavljena dirketnemu zraku. Po mojem mnenju malce preveč dela, efekt ni pa nič boljši. Seveda ko pridemo do količin 50l ali več na sod je pa malce problem in drugače kot tako niti ne moreš vpihovat kisika/zraka.
sistem na roke https://www.youtube.com/watch?v=R6OsALi_APM
sistem na noge https://www.youtube.com/watch?v=PialPJQm_qo
- Status