Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Stvar je taka. Kvasovke načeloma za predelavo sladkorja v alkohol NE rabijo kisika, rabijo ga samo za rast/množenje. Oz. če tako pavšalno povemo, dokler je kisik kvasovke seksajo, ko ni kisika se ga pa napijajo! Pomembno dejstvo je tudi da ko so kvasovke dovolj pijane ne morejo sexat četudi je kisik na voljo, enako ne morejo sexat če zmanjka mineralnih snovi oz. nekterih beljakovin ki so potrebne za gradnjo celic!
Po tej logiki ...
Kisik ki se raztopi v topli vodi se veže na določene snovi pri kuhanju piva in to je kisik ki ga kvasovke ne morejo porabit, se pa s časom lahko sprošča in povzroča oksidacijo = BAD (zato NE vpihovat kisika če ima pivina NAD 28C)
Kisik ki se raztopi v pivini ko ima ta pod 28C se ne veže nikamor in ga kvasovke lahko porabijo za sex = GOOD (kvasovke se množijo dokler je na voljo kisik, večino ga sicer niti ne porabijo ker se počasi izloča iz tekočine in v kombinaciji s CO2jem se porine ven iz fermentorja)
Kisik ki se vnese v pivo po primarni fazi fermentacije kvasovke ne morejo porabit ker so pijane, hkrati tudi ni več veliko mineralnih snovi ki so potrebne za rast novih celic = BAD
Upam da je je sedaj jasno!
Po tej logiki ...
Kisik ki se raztopi v topli vodi se veže na določene snovi pri kuhanju piva in to je kisik ki ga kvasovke ne morejo porabit, se pa s časom lahko sprošča in povzroča oksidacijo = BAD (zato NE vpihovat kisika če ima pivina NAD 28C)
Kisik ki se raztopi v pivini ko ima ta pod 28C se ne veže nikamor in ga kvasovke lahko porabijo za sex = GOOD (kvasovke se množijo dokler je na voljo kisik, večino ga sicer niti ne porabijo ker se počasi izloča iz tekočine in v kombinaciji s CO2jem se porine ven iz fermentorja)
Kisik ki se vnese v pivo po primarni fazi fermentacije kvasovke ne morejo porabit ker so pijane, hkrati tudi ni več veliko mineralnih snovi ki so potrebne za rast novih celic = BAD
Upam da je je sedaj jasno!
Ne zdej delava tajni načrt za alter meet na katerem ne bo glavnih razgrajačev iz topicov rdeče/belo, samo meet ban lista je tako dolga da do poletja težko da bo kaj!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Ne zdej delava tajni načrt za alter meet na katerem ne bo glavnih razgrajačev iz topicov rdeče/belo, samo meet ban lista je tako dolga da do poletja težko da bo kaj!
No sej do takrat bomo imeli že vsi toliko skuhanga, da bo lahko vsak prinesel kako flašo. Če ne bomo prej vsega spili. Trenutno sem bolj pri ta črnih, z naslednjo kuho bom šel pa bolj med ta bele. Rdečih zaenkrat še ni na vidiku.
Mi je pa zanimiv tisti del raziskave iz tvoje povezave, ki govori o temperaturi drozganja. Nekako poenostavljeno rečeno zgleda, da so nekoliko nižje temperature dosti bolj učinkovite. Tudi na biab.info forumu sem nekje bral, da priporočajo raje daljše drozganje (kljub padcu temperature) kot pa dodatno spiranje oziroma višanje temperature drozganja pri mash outu. Najbrž je tukaj več sprejemljivk, ki jih je težko merit oziroma bi eksperiment zahteval en kup pogojev. Od različnih količin slada do vrste slada in podobno.
Pri drozganju ni potrebne neke vesoljske znanosti, je bilo že omenjeno tudi v tej temi. Bom še 1x na hitro napisal, čeprav sem že. V osnovi imaš v sladu dva encima, alfa in beta amilazo. En encim deluje bolje pri nižjih temperaturah, en pa pri višjih temperaturah. En encim iz škroba pridela večino preprostih sladkorjev, drug encim pridela več kompleksnih sladkorjev. Kvasovke ne morejo prebavit kompleksnih sladkorjev zato ostanejo v pivu in višajo FG.
Ni pa vpliv na FG sploh pomemben, pomembno je to da več kompleksnih sladkorjev daje pivu na koncu sladek/poln okus, medtem ko manj takih sladkorjev naredi pivo "suho". Torej temperatura drozganja je spremenljivka s katero daješ pivu okus (posledično vpliva na FG).
Glede meeta pa upam da se bomo kdaj v prihodnosti kaj dobili, samo glede na to da je dress code "pivo" bo potrebno kje kakšno kočo najet da se bo dalo razgrajat in potem prespat!
Ni pa vpliv na FG sploh pomemben, pomembno je to da več kompleksnih sladkorjev daje pivu na koncu sladek/poln okus, medtem ko manj takih sladkorjev naredi pivo "suho". Torej temperatura drozganja je spremenljivka s katero daješ pivu okus (posledično vpliva na FG).
Glede meeta pa upam da se bomo kdaj v prihodnosti kaj dobili, samo glede na to da je dress code "pivo" bo potrebno kje kakšno kočo najet da se bo dalo razgrajat in potem prespat!
BP, edini če je ta material bombaž malce pazi pri zadnjem dodajanju hmelja ker bo vreča najprej vpila ves hmelj in ga potem prav počasi spuščala v pivo. Pri daljših časih to ni problem je pa lahko pri 5-10 min pred koncem. Če je vrečka iz sintetike je pa itak vseeno.
Potrebno ni, lahko pa ker škodit ne more. Če pivino dobro in hitro ohladiš ti ostane vsa usedlina na dnu lonca. Odvisno kako potem to pretakaš ampak če paziš bo ostala usedlina na dnu. Sam pretakam sedaj z "natego" včasih sem pa kar vlival previdno iz lonca. Kar ostane gošče zavržem.
Še dodatno pomaga če se pred koncem kuhanja v pivino vržeš neko zgoščevalno sredstvo ki povzroči da se trdi delci zlepijo in tako potonejo na dno ter tam ostanejo dokaj kompaktni. Sam uporabljam Protafloc tablete, dobi se pa še druge podobne artikle na osnovi "irish mossa".
Tudi če ne precediš nič in vliješ vse skupaj v posodo bo v par urcah večina stvari potonila na dno in razen da bo zasedala prostor neke silne škode od tega ni. Je pa jasno da če je več usedline moraš biti malce bolj previden če kaj premikaš posodo ali pa ob pretakanju.
Še dodatno pomaga če se pred koncem kuhanja v pivino vržeš neko zgoščevalno sredstvo ki povzroči da se trdi delci zlepijo in tako potonejo na dno ter tam ostanejo dokaj kompaktni. Sam uporabljam Protafloc tablete, dobi se pa še druge podobne artikle na osnovi "irish mossa".
Tudi če ne precediš nič in vliješ vse skupaj v posodo bo v par urcah večina stvari potonila na dno in razen da bo zasedala prostor neke silne škode od tega ni. Je pa jasno da če je več usedline moraš biti malce bolj previden če kaj premikaš posodo ali pa ob pretakanju.
To misliš kakšen sod/cisterno za vino? Pomojem če statično zdrži vino, potem tudi med kuhanjem ni neke posebne razlike. Sam bi predvsem bil pozoren na dno posode in pa vare tam okoli. Zna bit da se bo med temperaturnim raztezanjem material popustil.
Vem pa da eni kuhajo sok v cisterni za vino, tako da da se vse!
Aja pa nek klasičen enofazni grelec (2kW) bo grel 80l tekočine celo večnost! Recimo plinski gorilniki so ponavadi moči med 10-15kW.
Vem pa da eni kuhajo sok v cisterni za vino, tako da da se vse!
Aja pa nek klasičen enofazni grelec (2kW) bo grel 80l tekočine celo večnost! Recimo plinski gorilniki so ponavadi moči med 10-15kW.
- Status