I
Izbrisan uporabnik #9334
Kakor mi razlagajo, je šlo precej železarn v maloro, sploh pa predelava. Torej polizdelki kot so specialna jekla,profili, cevi in pločevine. Razlagajo da zaradi covida lansko leto in posledično upada potrošnje. Sedaj so pa kapacitete vnaprej tako zakupljene, da npr. pocinkano pločevino lahko pričakujemo šele konec poletja 
. Posli pridobljeni in dogovorjeni - sedaj pa materiala ne bo, pa še vsaj pol dražji !
Kaj mislite, kdo bo to požrl? Trgovec? Trgovec nikakor, saj dnevno spreminja cene in ga boli kjuratz, če imam jaz že sprejet posel. Moj naročnik? Le kako? Če mu prinesem pod nos aneks zaradi povišanja nabavnih cen repromateriala ... spomnite se, kakšen hudič nastane ko naši vrli gradbinci počnejo točno to.
Itd. Trg je zaradi korone konkretno zanihal. Državna malha je pa že prazna. Tako da se nam bolj švoh piše. Inflacija je logična posledica nestabilnosti v gospodarstvu in tele podražitve so točno to. Toda - ali ni "inflacija" samo posledica prepočasi odzivnega trga?
. Posli pridobljeni in dogovorjeni - sedaj pa materiala ne bo, pa še vsaj pol dražji !Kaj mislite, kdo bo to požrl? Trgovec? Trgovec nikakor, saj dnevno spreminja cene in ga boli kjuratz, če imam jaz že sprejet posel. Moj naročnik? Le kako? Če mu prinesem pod nos aneks zaradi povišanja nabavnih cen repromateriala ... spomnite se, kakšen hudič nastane ko naši vrli gradbinci počnejo točno to.
Itd. Trg je zaradi korone konkretno zanihal. Državna malha je pa že prazna. Tako da se nam bolj švoh piše. Inflacija je logična posledica nestabilnosti v gospodarstvu in tele podražitve so točno to. Toda - ali ni "inflacija" samo posledica prepočasi odzivnega trga?
Nestabilnosti v gospodarstvu ni. Je samo razpad zaradi korone, ki je gospodarstvo dobila na levi nogi.
Jaz sem lani povečeval zaloge in prav sem storil. Na srečo sem imel dovolj denarja. Pa tudi banke so ga metale v hrbet.
Na žalost teh zalog več ni, prav tako pa ni možnosti po nakupu novih zalog. Lani so bile, letos jih ni
Jaz sem lani povečeval zaloge in prav sem storil. Na srečo sem imel dovolj denarja. Pa tudi banke so ga metale v hrbet.
Na žalost teh zalog več ni, prav tako pa ni možnosti po nakupu novih zalog. Lani so bile, letos jih ni
I
Izbrisan uporabnik #9334
Saj! Isto pri meni.
Spomnim se sranja v obdobju 2002 - 2004 (tam nekje), ko je bil moment ko sem plačeval NR celo po 8,50 Eja/kg . So se izgovarjali na legirne dodatke itd ... vemo ja, da imajo rusi 80% svetovne proizvodnje niklja. V resnici je pa trg zanihal zaradi prehoda evrope na evro in nemcev, ki so nam na suho porinili prst v rit, ko so enostavno zgolj prepisali valuto iz marke na evro, cifre so pa ostale iste. Mi pa bolj sveti od svetnikov pa po uradnem kurzu, torej dve marki za en evro 
. Trgovci pa izkoristili priložnost, kot ponavadi. Tudi danes smrdi na isto.
Spomnim se sranja v obdobju 2002 - 2004 (tam nekje), ko je bil moment ko sem plačeval NR celo po 8,50 Eja/kg
. So se izgovarjali na legirne dodatke itd ... vemo ja, da imajo rusi 80% svetovne proizvodnje niklja. V resnici je pa trg zanihal zaradi prehoda evrope na evro in nemcev, ki so nam na suho porinili prst v rit, ko so enostavno zgolj prepisali valuto iz marke na evro, cifre so pa ostale iste. Mi pa bolj sveti od svetnikov pa po uradnem kurzu, torej dve marki za en evro . Trgovci pa izkoristili priložnost, kot ponavadi. Tudi danes smrdi na isto.
Nazadnje uredil moderator:
Jaz delam z naravnimi materiali in pomanjkanje ni posledica korone, prezadolženosti, plač itd.
Pomanjkanje je zaradi nenormalno velikeg povpraševanja po pohištvu in stavbem pohištvu. Da se ne menimo o gradbenem lesu.
In to vse je posledica obnov v času zaprtja turizma. Če ne zdaj kdaj imaš čas zapret hotel in ga obnovit. Pa še dnar dobiš za to.
Pomanjkanje je zaradi nenormalno velikeg povpraševanja po pohištvu in stavbem pohištvu. Da se ne menimo o gradbenem lesu.
In to vse je posledica obnov v času zaprtja turizma. Če ne zdaj kdaj imaš čas zapret hotel in ga obnovit. Pa še dnar dobiš za to.
No, bodi realen. Stevilo zaposlenih v javnem sektorju raste od 1991 naprej, pa ni bil,vedno Janez na oblasti. Enako je glede dodadkov. Gre za spostovanje kolektivne pogodbe in ne Jamezovo malos. Je pa dejsto, da se vse vlade bojijo Struklja in sindikatov.
Štruklja ni v korona zgodbi oz. dobijo hudo malo napram mnogim ostalim, ki dobivajo 65% za čohanje po riti.
Prekomerno zadolževanje je vedno v domeni IJJ
Prekomerno zadolževanje je vedno v domeni IJJ
Teh par sto mio je manjsi delež ki smo ga zapravili zarad Corone.
Zapravili smo dvomestno številko, v mrd!
Avto industrija stoji takole pravijo_
"Worldwide, the sector has experienced a collapse in demand for new vehicles of something in the order of 30 percent as a result of the crisis. The exact reduction varies by region, with China apparently experiencing a decline of about 23 percent and Europe suffering a decline closer to 40 percent, with variations within regions. However, the overall effect is probably the worst decline in car sales since the Second World War, and this will magnify the impact of pre-existing trends. In December 2019, IHS Markit predicted a 20 million decline in the number of vehicles produced globally. This figure excluded the effect of the latest surge in the pandemic in late 2020 and early 2021, and it is anticipated that the IHS prediction on the decline in vehicle production will be exceeded."
Zakaj je inflacija malo verjetna:
"Stephanie Schmitt Grohé, profesorica na Columbia University, plastično pojasnjuje, da če so obrestne mere nizke in stopnje varčevanja visoke, se gospodarstva zataknejo v likvidnostno past, kot jo je ponazoril Keynes leta 1936 in ki je temelj IS-LM instrumentarija. Če obrestne mere ne morejo več padati, centralna banka nima orodja za spodbujanje gospodarstva. Monetarna politika postane neučinkovita. »V likvidnostni pasti je denarna politika omejena. Ni več prostora za politiko, «pojasnjuje Schmitt-Grohé. “Inflacija je pod ciljno vrednostjo, pričakovana inflacija po petih ali desetih letih pa je tudi pod ciljno.” Schmitt-Grohé pravi, da inflacijska pričakovanja “niso zasidrana“. Ljudje ne verjamejo, da bo centralna banka lahko kmalu dosegla inflacijski cilj in menijo, da je “nova normalnost” svet z inflacijo nižjo od inflacijskega cilja (želje) centralnih bank.
Japonska je že tri desetletja v tej “novi normalnosti”, ostale zahodne države pa šele eno desetletje, vendar brez izgledov, da kmalu izidejo iz tega stanja."
" Če ne bi bilo tega varčevanja, bi morala biti inflacija večja, saj bi zgolj višje cene lahko uskladile proizvodnjo, zmanjšano zaradi pandemije, in v veliki meri ohranjene dohodke, zaradi podpor, financiranih iz zadolževanja države v tujini. Smo kot berač, ki je vse življenje živel od pomoči na ulici, po smrti pa so odkrili, da je imel v nekih skritih škatlah velike prihranke.
Ob tem je treba opozoriti tudi na napoved novinarjev londonskega The Economist (9. marec 2021). Takšno, kot je zdaj, je bilo stanje tudi po drugi svetovni vojni v ZDA. Proizvodnje za civilne potrebe ni bilo, ljudje so služili in varčevali denar, po koncu vojne pa se je ves ta denar v hipu sprostil in povzročil hiter gospodarski razcvet. Tudi v Sloveniji bi morali biti prihranki podjetij in gospodinjstev na bankah dovolj za zagon gospodarstva po pandemiji, v njih pa so že pomoči države ob pandemiji. Ker so zmogljivosti v gospodarstvu neizkoriščene, sprostitev efektivnega povpraševanja tudi ne bi smela voditi do silnih inflacij. "
"Worldwide, the sector has experienced a collapse in demand for new vehicles of something in the order of 30 percent as a result of the crisis. The exact reduction varies by region, with China apparently experiencing a decline of about 23 percent and Europe suffering a decline closer to 40 percent, with variations within regions. However, the overall effect is probably the worst decline in car sales since the Second World War, and this will magnify the impact of pre-existing trends. In December 2019, IHS Markit predicted a 20 million decline in the number of vehicles produced globally. This figure excluded the effect of the latest surge in the pandemic in late 2020 and early 2021, and it is anticipated that the IHS prediction on the decline in vehicle production will be exceeded."
Zakaj je inflacija malo verjetna:
"Stephanie Schmitt Grohé, profesorica na Columbia University, plastično pojasnjuje, da če so obrestne mere nizke in stopnje varčevanja visoke, se gospodarstva zataknejo v likvidnostno past, kot jo je ponazoril Keynes leta 1936 in ki je temelj IS-LM instrumentarija. Če obrestne mere ne morejo več padati, centralna banka nima orodja za spodbujanje gospodarstva. Monetarna politika postane neučinkovita. »V likvidnostni pasti je denarna politika omejena. Ni več prostora za politiko, «pojasnjuje Schmitt-Grohé. “Inflacija je pod ciljno vrednostjo, pričakovana inflacija po petih ali desetih letih pa je tudi pod ciljno.” Schmitt-Grohé pravi, da inflacijska pričakovanja “niso zasidrana“. Ljudje ne verjamejo, da bo centralna banka lahko kmalu dosegla inflacijski cilj in menijo, da je “nova normalnost” svet z inflacijo nižjo od inflacijskega cilja (želje) centralnih bank.
Japonska je že tri desetletja v tej “novi normalnosti”, ostale zahodne države pa šele eno desetletje, vendar brez izgledov, da kmalu izidejo iz tega stanja."
" Če ne bi bilo tega varčevanja, bi morala biti inflacija večja, saj bi zgolj višje cene lahko uskladile proizvodnjo, zmanjšano zaradi pandemije, in v veliki meri ohranjene dohodke, zaradi podpor, financiranih iz zadolževanja države v tujini. Smo kot berač, ki je vse življenje živel od pomoči na ulici, po smrti pa so odkrili, da je imel v nekih skritih škatlah velike prihranke.
Ob tem je treba opozoriti tudi na napoved novinarjev londonskega The Economist (9. marec 2021). Takšno, kot je zdaj, je bilo stanje tudi po drugi svetovni vojni v ZDA. Proizvodnje za civilne potrebe ni bilo, ljudje so služili in varčevali denar, po koncu vojne pa se je ves ta denar v hipu sprostil in povzročil hiter gospodarski razcvet. Tudi v Sloveniji bi morali biti prihranki podjetij in gospodinjstev na bankah dovolj za zagon gospodarstva po pandemiji, v njih pa so že pomoči države ob pandemiji. Ker so zmogljivosti v gospodarstvu neizkoriščene, sprostitev efektivnega povpraševanja tudi ne bi smela voditi do silnih inflacij. "
Hmnja... ...dejstvo je, da so prihranki, ki jih imajo prebivalci te države na bankah, na rekordnih nivojih.
Vprašanje samo za kaj bodo ta denar porabili, če za nakupe novih avtomobilov, dopuste in potovanja v tujini itd... ...slovensko gospodarstvo kaj veliko od tega ne bo imelo.
.
vseeno. človek bi pričakoval, da bomo vsi pocrkali, da ni za kruh.... tak vsaj mediji...
sicer mene tudi nekaj mika nov S90 v rangu 37k€, vsaj zgledaš ko gospod, če je že avto oskubljen.
sicer mene tudi nekaj mika nov S90 v rangu 37k€, vsaj zgledaš ko gospod, če je že avto oskubljen.
A si ti pozabil, da javni sektor dobiva konkretno večje plače?vseeno. človek bi pričakoval, da bomo vsi pocrkali, da ni za kruh.... tak vsaj mediji...
sicer mene tudi nekaj mika nov S90 v rangu 37k€, vsaj zgledaš ko gospod, če je že avto oskubljen.
Podobne teme
