Tole s snegom ne do cisto držalo. Sicer je analogija z nihali ali vodnimi rezervoarji v visokih stolpnicah na prvi pogled lahko podobna ampak v resnici ni.
Sile ki delujejo ob potresu na konstrukcijo so odvisne od mase in pospeška: F=ma.
Vsaka dodatna masa povečuje sile ki jih mora prenesti konstrukcija torej sneg oz. vsaka dodatna masa vpliva negativno in povečuje obremenitve.
So situacije kjer pa lahko z dodatno maso oblažimo pospešek potresa (a) ki, če posplosimo, deluje v nasprotni smeri valovanja ki ga povzroči potres in na ta način zmanjšamo sile ki delujejo na konstrukcijo.
Tak način oblažitve je recimo veliko bolj efektiven pri veterni obtezbi kjer so nihajni časi daljši oz. frekvenca valovanja veliko manjša kot pri potresu. Tam se dodatna obtežba v obliki nihala recimo lahko odziva na zunanje obremenitve in zmanjšuje sile na konstrukcijo, med tem ko so pri potresu frekvence previsoke da bi se nihajni časi uteži prilagodili valovanju potresa.
Sneg na strehi nima bistvene vloge med potresom, kvečjemu povečuje obremenitve zaradi svoje mase, če ga je veliko.
Veliko bolj učinkoviti sistemi so recimo sistemi kjer se temeljna plošča ali del konstrukcije lahko giblje neodvisno od preostalih delov. Primer NEK, kjer je konstrukcija reaktorja na posebnih valarjih.
www.jutarnji.hr
Ob mocnejsem vetru se teli neboticniki na vrhu zibajo 2m v vsako stran, Verjetno enako med potresom samo amplituda je drugacna.
www.rtvslo.si
www.sciencemag.org
