Lahko samo svoj primer izpostavim, ker mogoče bi pa sedaj, ko gledam nazaj in drugače razmišljam, zadevo peljal drugače.
V OŠ in SŠ sem bil relativno "priden" (Zoisova štipendija). Starši so me spodbujali, da naj grem študirati, ampak je na koncu obveljala moja in nisem šel.
Sem tehničen tip človeka, računalništvo mi je bilo blizu, zato sem praktično takoj po šoli začel delati v IT podjetju. Poleg službe pa takratno odklepanje in popravila telefonov, kasneje prodaja/montaža klimatskih naprav,... Pač vse s čimer se je dalo solidno dodatno zaslužiti. Finančno mi ni nikoli nič manjkalo. Praktične se ne spomnim situacije, da bi moral kdaj razmišljati ali lahko neko stvar kupim ta mesec ali moram še počakati. Manjši kredit sem vzel, ko sva se s punco selila na svoje, pa še tega sem potem predčasno odplačal. Za otroke sva se odločila, da jih ne bova imela, ker pač "nisva za to". Moj cilj je bil, da do 40 leta DELAM, potem bom pa samo še "delal za sproti" in pač kolikor se mi bo dalo.
In ja cilj sem načeloma dosegel. Me zadnje čase malce skrbi, kam se bo ta svet zapeljal, sploh s to noro inflacijo, ker tu pa res nisem pravočasno uspel urediti finančnih stvari.
V glavnem, nikoli nama ni nič manjkalo.
Ampak ko sedaj gledam nazaj, sem vedno delal vsaj za DVE služni (pa žena isto). Nekega hudega žuranja in razmetavanja z denarjem pa tudi ni bilo. Malce nama je plane pokvarila bolezen, ampak tudi čez to bi bilo dosti težje iti, če nebi bilo dovolj €.
Če bi se danes odločal, bi Šel verjetno res študirati. Ampak spet ne stroke o kateri sem razmišljal 25 let nazaj. Naziv bi mi sigurno olajšal in odprl kakšna vrata več. Fizično bi delal sigurno manj, do "cilja" pa bi mogoče rabil kakšno leto več. Bi pa verjetno bilo od "ciljne" točke naprej več € kot pa jih bo sedaj.
Meni kariera ni pomenila nič. In trenutno mi je relativno OK (manjša spletna trgovina), ker mi nihče ne gleda na uro, lahko grem ta trenutek "na morje" ali pač danes ne naredim nič in obsedim na kavi. Na koncu leta, ko potegnem črto, so prispevki plačani in lahko si privoščim kakšno kavico
. Nimam pa težave, da če bo kdaj potrebno pač začnem delati več ali grem kam v služno.