Ja, saj mas primere ljudi ki uzivajo v poklicu, se specializirajo in najdejo delodajalca ki to ceni. Ne uspe pa to vsem. Sicer sem mnenja da operater CNC ni ravno neko nezahtevno preprosto delo.Drugace pa poznam operaterja CNC stroja, ki ni ravno ekstrovertiran, pa tudi da bi rekel posebno bister ni. V svojem delu pa uživa in je pravi strokovnjak, plačo bi mu pa lahko tudi kakšen visoko izobražen inženir zavidal.
Res pa je “samo zaposlen” in ne cool lastnik ali univerzitetno izobražen doktor YT, ki crkuje skozi življenje.
Poklici in „dobre plače”?
- Ustvarjalec teme Primzi
- Začetni datum
Problem je da ce so zafrustrirani se ne zabubijo ampak iz te pisarne zaj.ebavajo vse ostale ki delajo izven te pisarne
Ponavadi jim še programiranje uturijo in še kako prijemalo za zrisat za obdelovanec. Samo tole postaja skos bolj 3 izmensko delo.
Itak, da vsak na 3 izmene nese enega inženirja (vsaj strojnega) torej z iste firme in v istem mestu, si ponavadi konkurirata za stanovanja etc....
Tud jest tega ne razumem. Kar se pa uživanja življenja tiče, so pa otroc zreli za to, da ostanejo kak vikend doma, ko gresta foter pa mat za vikend nekam, že vsaj desetletje prej.
Če se pa dons našteti trije ne morjo prodat je pa res nekaj hudo narobe.
V Nemčiji otroci pogosto sledijo poklicu očeta ali mame. Če je mama kemik, gre sin študirat kemijo. Če je oče arhitekt, gre hčer na arhitekturo.
Študij pomeni odrekanje, pomeni pa tudi bolje plačano. Nekdo z dokončano Berufsshule (srednja poklicna šola) štarta pri 35.000, Diplomant pri 42.000, Magistrant pri 50.000. Še bolj so razlike po 5-10 letih dela ko ima Diplomant ali Magistrant dobre univerze trikrat več kot Berufsschüler.
Razlike so v panogah. Software-spezialist lahko dobi trikrat več kot farmacevt v lekarni.
V Sloveniji tako velikih razlik ni glede na dokončan študij.
Morda pričakujete, da bodo razlike večje in zato toliko želja po študiju. Vidim naslednje: kvaliteta študija v Sloveniji ni tako dobra kot v Nemčiji iz dobre univerze. Mladi novi inženirji vedo manj kot smo mi se morali učiti.
No ja, primerjas studij v Sloveniji na splosno (kvaliteta studija v Sloveniji) s kvaliteto studija z boljsimi univerzami v Nemciji ("kot v Nemciji iz dobre univerze").
Kot da bi rekel, da zdravniki v Sloveniji niso tako dobri kot dobri zdravniki v Nemciji
Kot da bi rekel, da zdravniki v Sloveniji niso tako dobri kot dobri zdravniki v Nemciji
Foreigner Kurze Frage - brutto ali netto?
Je oa glavni point, da se razlike z glede na izobrazbo z leti večajo. Kar pa ni nujno, da je povezano z izobrazbi, ampak bolj s tem, da tisti z višjo izobrazbo tudi po karierni lestvici hitreje in višje plezajo.
Je pa bistveno v kakšnem okolju “delaš” - pri nas (SLO) politika podpira uravnilovko, ki že na kratki rok vpliva negativno, v “kapitalističnih” ureditvah pa na €€€, ki jih dobiš, največ vpliva koliko delodajalcu prineseš.
Jaz celo življenje delam za plačo - in ne zasluž (za naše razmere in mojo izobrazbo) slabo - sledim pa temu, da moram delodajalcu prinesti 3x več kot ga stanem. S tem, da je moj strošek bruto-bruto in upoštevane vse plačane odsotnosti (bolniške incl). In sem to mentaliteto vbijal v glavo vsem tistim, ki sem jih “gor spravil” (beri: bil mentor) - začuda so tisti, ki so dojeli z lahkoto dobilo službe pri “konkurenci” (qrc - moji so bili predolgo pretrdi, da bi dojeli, da je potencijalu treba dati možnost ali vsaj €€, da bi jih obdržal, ker “šolanje” pač stane - največ pa stane, da gre h konkurenci ….).
Je oa glavni point, da se razlike z glede na izobrazbo z leti večajo. Kar pa ni nujno, da je povezano z izobrazbi, ampak bolj s tem, da tisti z višjo izobrazbo tudi po karierni lestvici hitreje in višje plezajo.
Je pa bistveno v kakšnem okolju “delaš” - pri nas (SLO) politika podpira uravnilovko, ki že na kratki rok vpliva negativno, v “kapitalističnih” ureditvah pa na €€€, ki jih dobiš, največ vpliva koliko delodajalcu prineseš.
Jaz celo življenje delam za plačo - in ne zasluž (za naše razmere in mojo izobrazbo) slabo - sledim pa temu, da moram delodajalcu prinesti 3x več kot ga stanem. S tem, da je moj strošek bruto-bruto in upoštevane vse plačane odsotnosti (bolniške incl). In sem to mentaliteto vbijal v glavo vsem tistim, ki sem jih “gor spravil” (beri: bil mentor) - začuda so tisti, ki so dojeli z lahkoto dobilo službe pri “konkurenci” (qrc - moji so bili predolgo pretrdi, da bi dojeli, da je potencijalu treba dati možnost ali vsaj €€, da bi jih obdržal, ker “šolanje” pač stane - največ pa stane, da gre h konkurenci ….).
No ja, primerjas studij v Sloveniji na splosno (kvaliteta studija v Sloveniji) s kvaliteto studija z boljsimi univerzami v Nemciji ("kot v Nemciji iz dobre univerze").
Kot da bi rekel, da zdravniki v Sloveniji niso tako dobri kot dobri zdravniki v Nemciji
Ne primerja znanje - primerja “izplen” glede na branžo. In ker smo pri nas mahnjeni na “uravnavanje” je več ali manj vseeno kaj študiraš, ker je osnovni štart za vse več ali manj enako.
Seveda izvzeti tisti, ki so kapacitete - pri teh pa “pildek” itak ne igra vloge - si že dosti prej naredijo ime.
Seveda je razlika v kvaliteti študija, če gre v Nemčiji nekdo študirat, ki si to dejansko želi in razume, kaj mu to prinese, pri nas je pa študij socialni korektiv.
Še glede plače: ne vem kako je v Nemčiji glede tega, ampak marsikdo s srednjo poklicno šolo konkretno več zasluži kot pa nekdo s končanim faksom. Recimo keramičar, itd. Res pa, da to ni plača, ker je na svojem.
Mislim da zadeva se vedno ni tako zelo preprosta, ker ce bi to drzalo bi bila nemcija dezela vrez tezav kjer bi vsi vnaprej vedeli da bodo uspeli. Nemcija je tudi precej obremenjena s prispevki na place tako da 50.000 bruto je 2500 neto kar se da tudi v sloveniji izven redne sluzbe komot doseci.
to da otroci studirajo to kar delajo starsi je pac posledica prevelike navezanosti na starse, morda povezano z nemsko zaprtostjo ampak to je cisto ugibanje z moje strani
Bruttogehalt
Povprečje je odvisno od panoge. Netto je odvisen od tega ali plačam cerkveni davek in ali imam otroke, ampak z davčnim svetovalcem mi od 50.000 ostane okoli 34.000.
Pri 50.000 je davek še relativno nizek, pavšali pa nominalni in zato visoki. Če ima eden 50.000 plače in drugi v družini 35.000 potem ostane od 50.000 približno 3000 na mesec netto če uporabiš vse davčne ugodnosti.
Ja in morata biti porocena itd… se vedno pa je za dobro placane poklice nemcija precej neugodna. Primer: 100k bruto je v nemciji (porocen, vse mozne olajsave, brez otrok) 50k neto, v spaniji pa 60k neto. V glavnem za visoko placane poklice nemcija ni dosti ugodnejsa od slovenije.
Pri 100.000 je res kar si napisal. Davčno je Nemčija za višji srednji sloj neprimerna. To je ena od obrazložitev, da sva mivda tukaj v Sloveniji,
V Nemčiji tudi otroci plačajo davek, kateri podedujejo od staršev višjega srednjega razreda. Zato v Nemčiji lahko podariš brez davka kar velik znesek vsakih 10 let.
Res je, na žalost. Vidim, ko imamo razgovore za službe In sodelujem kot strokovnjak. Prosilci pišejo neresnice v prošnjah za službo. Kdor pri nase začne z Diplomo, bo dobil najmanj 3500 brutto in zato kar zahtevamo, da znajo nemško in angleško če je tako napisano v prošnji in da znajo povzeti članek iz tehnike.No ja, primerjas studij v Sloveniji na splosno (kvaliteta studija v Sloveniji) s kvaliteto studija z boljsimi univerzami v Nemciji ("kot v Nemciji iz dobre univerze").
Kot da bi rekel, da zdravniki v Sloveniji niso tako dobri kot dobri zdravniki v Nemciji
Napisal si, da so to letni bruto zneski. A so tu not tudi 13, 14 plača, regres, "malica/prevoz" in podobni dodatki?
Ker me je znesek presenetil...
Če pri nas vzamem nekega povprečnega storitvenega obrtnika. Pod 25€ na uro bo redko kdo šel delati. Pa 7 efektivnih ur dnevno in letno recimo 250 delovnih dni minus 25 dni dopusta in minus 10 dni bolniške. Je to bruto 37625 letno. In če dela samo storitve, se mu najbolj izplača biti s.p. normiranec (4% obdavčitev), odšteješ še prispevke (minimalni so 463,87/mesec) si NETO na cca. 30.000€. Kar mesečno pomeni 2500€ NETO na računu.
Je pa res, da amortizacija orodja in najem prostora (sploh če potrebuješ kaj dražjega) to računico hitro podre.
Uradni standard je oddelanih 1700 ur letno (FTE - full time ekvivalent).
25 je osnovna prodajna ura. Ko izvajas storitev mora na zaposlenega not priletet vec kot 25. Zato pol tud vecje cifre na koncu ostajajo