Odvajanje kajenja
- Ustvarjalec teme MG3
- Začetni datum
jaz sem pa nehal kadit tako da sem zbolel na pljučih in zdej ne kadim že leto in pol (prej sem pokadil po 2 škatle na dan)
sem pa še vedno na bolniški zaradi tega
sem pa še vedno na bolniški zaradi tega
najprej sem dobil trombozo v pljuča potem pa še vnetje notranjih organov, začelo se je pa na pljučih
Zlahka.
Sploh ker že precej hitro začneš pridobivati kondicijo, pljuča ne rabijo več krehat. Itak pa se moraš s čim ubadat, ker pač ne vrtiš nikotinske paličice v času brezdelja. Eni jedo, samo povečan apetit me je minil po slabem mesecu, v tem času je treba pazit, kaj gre v usta, sploh takrat ko kaj piješ. Drugače pa rekreacija, mene je kar vidno pobralo v času od nehanja kajenja, pravzaprav iamš še večjo motivacijo, ker od nečesa moraš očitno biti odvisen.
V torek bo tri mesece.
Drugače pa nehaš kadit tako, da škatlo čikov vržeš stran in to je to (tudi meni se je zdelo larifari). Prve dva tedna pa pač trpiš, potem gre pa lažje. Zmanjšanje števila čikov ne pomaga.
Sem kadil ene 10 let, recimo pol škatle na dan oz 1in pol na vikend-čaga-noč.V nedeljo po prepiti noči in slabi polovici tobaka
V nedeljo niti ni blo tak hudo, razen proti večeru, ko sem prišo po slastnem poznem kosilu spet na okus.Pripravil sem si nekaj memo listkov za motivacijo ala še 72 ur pa bo minla fizična aktivnost in jih polepil na monitro, po sobah in naredil sem si vspodbudni wallpaper za telefon. Ko sem šel spat prvo noč brez čika, sem težje zaspal, ker sem nonstop nekaj študiral (običajno dosti majn) pa rahlo sem zašvical. No ostale večere je blo , kot da sploh nebi kadil...
Naslednji dan, drugi dan, je že blo malo hujše.Zjutraj se mi niti ni nekaj luštal čik, ampak po kosilu, ajajaj, je že blo malo krize, ni pa blo tak hudo, kot sem si mislo. Sem hitro šel na sprehod s psom, nato pa na košarko, da sem pozabo na čike. Po večerji je spet blo treba pazit in čimprej pozabit cigarete.Je pa to bil že prvi dan, ko me je lakota zgrabla.Sem med dnevom tut nekajkrat šel na balkon, kjer sem največ kadil, da sem vsaj delno obudil spomine.Mislim, da je pomagalo isto okolje.
Tretji dan zelo podobno, kot drugi dan. Neustavljiva lakota, po obrokih bi šel kar na čik oz. že med obrokom
ampak sem preživel, se zamoto in seveda obvezno športanje.
Četrti dan je že blo boljše glede lakote, ampak še vedno ne čisto.Čik po obrokih še vedno v mislih.Jutranji čik je pa povsem zbledel.Pred spanjem sem pa res redko šel na čik, tak da tega efekta sploh ni blo za opazit, nikoli.
Včeraj, peti dan , je že blo kul. Lakota je skorajda minla, na čik se razen po obrokih, sploh nisem več spomno.Malo športanja, sprehod s psom, malo priprav na diplomo, zvečer film in smo preživeli.
Danes je nov dan, na cigaret se še niti nisem prav spomnil.Posebne lakote ni.Mislim, da bo na izi za preživet.
Ugotovitve:
1. Zmanjšanje kajenja ne pali. Treba je naret konec, seveda pa je to lažje po prepiti noči, ko maš zjeban okus in ti ič prav ne paše.
2. Čike je treba odstranit, tak ali drugače, ker če so doma se zna hitro zasrat situacija.
3. Čimmanj prvih 5 dni okoli hodit, da je majn možnosti, da popustiš in nafethtaš čik oz. celo kupiš novo škatlo.
4. Cilj za prenehanje mora bit dokaj jasen. Recimo: Rad bi živel dlje, nebi zgledal cel zguban pri 35ih, rad bi mel kondicije za športanje, rad bi obdrž svoje zobe
, rad bi spet okusil hrano, kot se spodobi itd...
5. Lažje je blo nehat, kot sem si (bi si kdo) mislil.
6. Trdna volja bo še naprej pomembna, da si rečem, niti enega več , pa čeprav je samo en.
Ne rečem, da nem kakega skadil, ko ga bom pil, seveda bom probal da ne, ampak če ne bo šlo, se nem keaj preveč živciral.Si pa sam škatle čikov ne kupim več. Raje bom kadilcu odkupil čik ali dva in nasledni dan nebo težko spet ne kadit.V to sem 99% prepričan.
Naslednji dan, drugi dan, je že blo malo hujše.Zjutraj se mi niti ni nekaj luštal čik, ampak po kosilu, ajajaj, je že blo malo krize, ni pa blo tak hudo, kot sem si mislo. Sem hitro šel na sprehod s psom, nato pa na košarko, da sem pozabo na čike. Po večerji je spet blo treba pazit in čimprej pozabit cigarete.Je pa to bil že prvi dan, ko me je lakota zgrabla.Sem med dnevom tut nekajkrat šel na balkon, kjer sem največ kadil, da sem vsaj delno obudil spomine.Mislim, da je pomagalo isto okolje.
Tretji dan zelo podobno, kot drugi dan. Neustavljiva lakota, po obrokih bi šel kar na čik oz. že med obrokom
Četrti dan je že blo boljše glede lakote, ampak še vedno ne čisto.Čik po obrokih še vedno v mislih.Jutranji čik je pa povsem zbledel.Pred spanjem sem pa res redko šel na čik, tak da tega efekta sploh ni blo za opazit, nikoli.
Včeraj, peti dan , je že blo kul. Lakota je skorajda minla, na čik se razen po obrokih, sploh nisem več spomno.Malo športanja, sprehod s psom, malo priprav na diplomo, zvečer film in smo preživeli.
Danes je nov dan, na cigaret se še niti nisem prav spomnil.Posebne lakote ni.Mislim, da bo na izi za preživet.
Ugotovitve:
1. Zmanjšanje kajenja ne pali. Treba je naret konec, seveda pa je to lažje po prepiti noči, ko maš zjeban okus in ti ič prav ne paše.
2. Čike je treba odstranit, tak ali drugače, ker če so doma se zna hitro zasrat situacija.
3. Čimmanj prvih 5 dni okoli hodit, da je majn možnosti, da popustiš in nafethtaš čik oz. celo kupiš novo škatlo.
4. Cilj za prenehanje mora bit dokaj jasen. Recimo: Rad bi živel dlje, nebi zgledal cel zguban pri 35ih, rad bi mel kondicije za športanje, rad bi obdrž svoje zobe
5. Lažje je blo nehat, kot sem si (bi si kdo) mislil.
6. Trdna volja bo še naprej pomembna, da si rečem, niti enega več , pa čeprav je samo en.
Ne rečem, da nem kakega skadil, ko ga bom pil, seveda bom probal da ne, ampak če ne bo šlo, se nem keaj preveč živciral.Si pa sam škatle čikov ne kupim več. Raje bom kadilcu odkupil čik ali dva in nasledni dan nebo težko spet ne kadit.V to sem 99% prepričan.
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik rawr pravi:
Ne rečem, da nem kakega skadil, ko ga bom pil, seveda bom probal da ne, ampak če ne bo šlo, se nem keaj preveč živciral.Si pa sam škatle čikov ne kupim več. Raje bom kadilcu odkupil čik ali dva in nasledni dan nebo težko spet ne kadit.V to sem 99% prepričan.
Tole si lepo napisal ampak moraš še mal počakat ker boš imel še kakšno krizo.Jaz tri leta nism kadil pa sem pred dobrim mescom spet začel.Če želiš res nehat tud ko boš pil ne prižgi cigareta ker na ta način sm jaz spet začel kadit.Dve leti in pol nism pokadil nobenga in to bre večjih težav ko pa sm šu iz prjatli na pir pa sm tu pa tam kakšnega pokadu pa sm spet začel.
Daj povej mi, kak dolgo si bil kadilec, kolko si skadil na dan in če te je v teh 2,5 letih zamikalo kakega skadit. Predvsem kdaj in kak pogosto?! Al hočeš rečt, da nisi bil 2,5 leti na piru?
Pomojem se ti je po tem času "spipalo" in si ga mogo prižgat in si drugi dan podobno razmišljal, da tak dolgo nisi kadil, da zdaj pa je treba dan, 2 ali več kadit.Pol pa se je začelo. Sem blizu?
Jaz pa bom raje enga pihno, ko bo kriza pa mi bo pol boljše, ko bom vedel, da ni blo nič posebnega.In upam, da bo s časom vedno majn takih priložnosti in se bo enkrat samo pozablo.No, bomo vidli, ko se ga bom napil
Jaz pa bom raje enga pihno, ko bo kriza pa mi bo pol boljše, ko bom vedel, da ni blo nič posebnega.In upam, da bo s časom vedno majn takih priložnosti in se bo enkrat samo pozablo.No, bomo vidli, ko se ga bom napil
Tud jst sm nehala kadit pred dobrim mesecem. Nisem prižgala enga cigareta, sem pa ob kakšnih priložnostih koga nafehtala za en dim, sam vidim da se hitro odvadiš tistega okusa in potem ni več tako okusno kot je včasih znalo bit.
Že nekaj let sem več ali manj skadila 1-2 škatli v celem tednu, razen na kakšnih žurkah sem ponavadi pretiravala, tako da sebe nikoli nisem smatrala za zasvojenko in mi je bilo nehat čist simple. En dan sem se odločila in to je bilo to.
Ne opažam nobenih sprememb, razen to, da lažje zaznavam okus in vonj hrane. Tud kadilci in dim me ne motijo.
Že nekaj let sem več ali manj skadila 1-2 škatli v celem tednu, razen na kakšnih žurkah sem ponavadi pretiravala, tako da sebe nikoli nisem smatrala za zasvojenko in mi je bilo nehat čist simple. En dan sem se odločila in to je bilo to.
Ne opažam nobenih sprememb, razen to, da lažje zaznavam okus in vonj hrane. Tud kadilci in dim me ne motijo.
Zakaj pa ne ,,,, sej nehaš zarad sebe, ne zarad drugih ... enako je, če začneš. Mene kadilci niti malo ne motijo, niti to da ne kadim več ne smatram za kakšen poseben dosežek. Kadila sem 13 let pa mi je blo to mala malca.
Potrebno je imet cilj, bit brez cigaretov in jih enostavno ne kupit, ko bo kriza.Za začetek
35 let je pač dosti cigaretov in je zato težje začet.Ne vem, kolko ste kadili.Če občutno več od mene, bi bilo po mojem mnenju pametno najprej dnevno število cigaret zreducirat na 10, nato pa po 2 tednih popolnoma nehat.Pa magari nehat pik kavo za 3 tedne, pa se jo nadomesti s čajem oz. nečim drugim.
35 let je pač dosti cigaretov in je zato težje začet.Ne vem, kolko ste kadili.Če občutno več od mene, bi bilo po mojem mnenju pametno najprej dnevno število cigaret zreducirat na 10, nato pa po 2 tednih popolnoma nehat.Pa magari nehat pik kavo za 3 tedne, pa se jo nadomesti s čajem oz. nečim drugim.
Citat:
Uporabnik rawr pravi:
Daj povej mi, kak dolgo si bil kadilec, kolko si skadil na dan in če te je v teh 2,5 letih zamikalo kakega skadit. Predvsem kdaj in kak pogosto?! Al hočeš rečt, da nisi bil 2,5 leti na piru?Pomojem se ti je po tem času "spipalo" in si ga mogo prižgat in si drugi dan podobno razmišljal, da tak dolgo nisi kadil, da zdaj pa je treba dan, 2 ali več kadit.Pol pa se je začelo. Sem blizu?
Jaz pa bom raje enga pihno, ko bo kriza pa mi bo pol boljše, ko bom vedel, da ni blo nič posebnega.In upam, da bo s časom vedno majn takih priložnosti in se bo enkrat samo pozablo.No, bomo vidli, ko se ga bom napil
Kadil sm 30 let po dve škatle dnevno
evo jest mam zdele po 10 letih kajenja, mam 6 mesecev brez cigareta.
Najtežje se je bilo odvadit navade. Po kosilu, ko si stopu vn iz avta, po vsemu skoraj.
Mi pa cigaretu tak zadišijo. Sn zavohav človeka, ki je vozil pred mano in kadil v avtu.
Najtežje se je bilo odvadit navade. Po kosilu, ko si stopu vn iz avta, po vsemu skoraj.
Mi pa cigaretu tak zadišijo. Sn zavohav človeka, ki je vozil pred mano in kadil v avtu.
V tej temi sem se sicer enkrat že razpisal, pa naj vseeno ponovim:
Seveda držim pesti za vse, ki se poskušate odvaditi in vam bo uspelo tudi na kak drug način, zase pa vem, da je obstajal le eden: trma.
Po intenzivnem kajenju dobrih 20 let povprečno po 60+ dnevno sem se nekega jutra (7 marec 1990) po nekaj minutnem davljenju in krehanju odločil, da je konec. Polno škatlo 57 in vžigalnik sem pustil na polici v kuhinji, tako da sem jo ves čas videl in se v glavi prepričeval, kako sem dovolj trmast za vztrajanje.
Prvi teden je bil hud - prava narkomanska kriza, vročina, mraz, blizu blodenj in nespečnost.
Ostal sem - trmast.
Potem je bilo naenkrat lažje, v nekaj dneh nisem več imel občutek da moram prižgati, le po žepih sem ves čas nekaj iskal. Naslednji kritični dnevi so se ponovili po treh mesecih - nisem imel kam z rokami, sanjal sem kajenje in to skoraj vsako noč, nekajkrat sem podzavestno zavil v trafiko in se potem spraševal kaj počnem, škatla 57 z vžigalnikom pa je ves čas vztrajala zaprta na polici.
In to so bili časi, ko se je kadilo povsod, v vseh lokalih, domovih in zaprtih prostorih vsevprek.
Kolegi v službi, ki so skoraj vsi kadili. so puhali okoli mene - jaz pa nič. Neka čudna oblika mazohizma na trenutke pa kljubovanje, pomešano s trmo je bilo vse, kar sem imel takrat.
Danes po 22 letih se čudim svoji trmi, malce pa sem tudi ponosen nanjo.
Cigaretni dim mi ne diši niti ne smrdi, le če mi kdo piha okrog glave me malce zaščemijo oči.
Upam, da bo šel še kdo po moji, trmasti poti.
LP
Seveda držim pesti za vse, ki se poskušate odvaditi in vam bo uspelo tudi na kak drug način, zase pa vem, da je obstajal le eden: trma.
Po intenzivnem kajenju dobrih 20 let povprečno po 60+ dnevno sem se nekega jutra (7 marec 1990) po nekaj minutnem davljenju in krehanju odločil, da je konec. Polno škatlo 57 in vžigalnik sem pustil na polici v kuhinji, tako da sem jo ves čas videl in se v glavi prepričeval, kako sem dovolj trmast za vztrajanje.
Prvi teden je bil hud - prava narkomanska kriza, vročina, mraz, blizu blodenj in nespečnost.
Ostal sem - trmast.
Potem je bilo naenkrat lažje, v nekaj dneh nisem več imel občutek da moram prižgati, le po žepih sem ves čas nekaj iskal. Naslednji kritični dnevi so se ponovili po treh mesecih - nisem imel kam z rokami, sanjal sem kajenje in to skoraj vsako noč, nekajkrat sem podzavestno zavil v trafiko in se potem spraševal kaj počnem, škatla 57 z vžigalnikom pa je ves čas vztrajala zaprta na polici.
In to so bili časi, ko se je kadilo povsod, v vseh lokalih, domovih in zaprtih prostorih vsevprek.
Kolegi v službi, ki so skoraj vsi kadili. so puhali okoli mene - jaz pa nič. Neka čudna oblika mazohizma na trenutke pa kljubovanje, pomešano s trmo je bilo vse, kar sem imel takrat.
Danes po 22 letih se čudim svoji trmi, malce pa sem tudi ponosen nanjo.
Cigaretni dim mi ne diši niti ne smrdi, le če mi kdo piha okrog glave me malce zaščemijo oči.
Upam, da bo šel še kdo po moji, trmasti poti.
LP
Ima podobno izkušnjo. Hotel nehat (enkrav vmes celo sem za ene pol leta), ampak ni bilo kotivacije. Sem pa enkrat vmes dal eno obljubo, in pred slabimi 8 leti se je zgodilo, da se je izpolnil pogoj, ki sem ga za obljubo postavil. Sem pač stopil ven, rpižgal zadnjega in nehal. Tisto narko krizo, ki si jo opisal, sem imel (1 noč), zgodbo z žepi tudi poznam (še kakega pol leta sem se vsakič, ko sem zlezel iz avta, rpijel za žep, pa čeprav sploh nisem pomislil na kajenje, le roka je ama naredila gib), kadilci me niso motili in me ne motijo (razen dejstva, da ti obleka smrdi) ...
Skratka ja, trma oziroma kaka druga močna motivacija (pri meni pač dana obljuba).
Skratka ja, trma oziroma kaka druga močna motivacija (pri meni pač dana obljuba).
