Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
3. odstavek se nanaša na "višjo silo"...
In v tem primeru ni kaznivega dejanja, dejanje je sicer bilo storjeno, ni pa kaznivo.
Ne vem kaj ti ni jasno.
Citat:
Uporabnik juris pravi:
Vse je jasno. Torej to je natančno tako, kot bi dejal, da sneženi mož je mož, a ni snežen, da otroška igrača je igrača, a ni otroška, da je motorno vozilo vozilo, a ni motorno .....
Res ne vem kaj naj tu ne bi bilo jasno?
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Čestitam, da je to ugotovil tudi nepravnik.
Čeprav je zadeva še vedno veljavna in gre skozi z razlago, ki sem jo omenil.
Piše... kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti.....
Ker pa je lahko storjeno iz malomarnosti ali naklepa, to ni kaznivo dejanje. Ne moreš samo enega člena brati, ni to časopis.
Ravno to je problem, moralo bi se dat smiselno brati vsak člen, odstavek ipd posebej. Glej, kaj sem en komentar nižje na koncu napial
Takšnih dikcij je še več v zakonu, glej primer:
---
(1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa.
(2) Nobene določbe kazenskega zakona ni mogoče uporabiti tako, da storilec, ki stori kaznivo dejanje iz malomarnosti, ne bi bil kaznovan mileje kot za storitev enakega dejanja z naklepom.
(3) Sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takem primeru očitno ne bi bil upravičen.
---
Po tvoji logiki bi 1. odstavek dopuščal možnost, da obstajajo kazniva dejanja, ki pa niso kaznovana.
Pa temu seveda ni tako. Zato ker vsako kaznivo dejanje ima tudi kazen = osnovno načelo 2. člen in tudi v Ustavi.
Uh, ravno 3. odstavek zgoraj predvideva odpustitev kazni - torej kazni ni, KD pa je. S tem ni sicer nič narobe, po mojem, ker obstajajo življenjske situacije, v katerih je ta odstavek več kot upravičen. Kar je zanimivo, ker 1. odstavek v bistvu pove isto (oz. ima iste posledice).
1. odstavek? Bere se samo na en način (spet: po prvilih slo jezika ipd): Da se storilca KD iz malomarnosti za to KD lahko kaznuje le v točno določenih primerih, ki jih predpisuje zakon? To seveda (spet po logiki in prvilih jezika) pomeni, da lahko (ni pa nujno) obsatajo primeri, da storilec stri KD iz malomarnost, a zakon za to ne predpisuje kazni, torej lahko ostane nekaznovan.
Če temu ni tako, mi pa lahko opišeš, kaj na bi ta odstavek (1.) hotel povedat (pa ne, ker je narobe napisan).
Vsak člen, osdstavek, alineja pravnega predpisa kora biti 100% jasna sama po sebi ali se mora za svoje pravilno razumevanje jasno in nedvoumno sklicevati na nek drug, nedvoumen, del predpisa. Vse skupaj seveda zapisano striktno po prvilih SLO jezika in logike (da je in res in, ali res ali, vejica pa tam, kjer mora biti, po domače). Takon, ki rabi (obvezno) tolmačenje ali vsebuje nejsnosti, protislovja in podobno, je zanič (tisti, ki ga je pisal, pa bedak).
Verjetno ti je sedaj bolj jasno.
p.s.
Navedeni člen, na katerega si se "obesil" s svojo logiko je spremenil Šturm leta 2008 pred iztekom mandata. Zakonik je bil deležen hudih kritik, kljub vsemu pa je še zadeva vzdržna.
Sem prepičan, da ni, razen če se tisti ki ga morajo na koncu uporabiti (torej sodniki) pač sprijaznijo s tem, da bodo počeli stvari, ki niso ne pravilne, ne logične in pač sami sebi in drugim iščejo opravičila in tolmačenja za nemunost.
Navedeni člen in druge hude napake so popravili tik pred iztekom Pahorjevega mandata, začel bo veljati maja 2012.
Ne morem verjet, ta nesposobna banda je vendarle uspela kaj prav naredit?
Glasil se bo takole, da bo vsem jasno.
---
26. člen se s spremeni tako, da se glasi:
»Malomarnost
26. člen
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).«.
---
Veliko bolje, a še vedno slabo in ne nedvoumno. Je med potrebno pazljivostjo, zavednajem, lahkomisleno mislil in ali ali ali kaj za hudiča. Kaj sodi skupaj? Kolikor razumem, bi bilo takole mnogo bolje:
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, ker je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ...
Stvar je treba spremenit v smiselne celote, ki se jih nato povezuje z logični operatorji. Torej:
Ni ravnal pazljivo, čeprav se je zavedal, da se lahko kaj hudega zgodi, ker je:
- mislil, da se ne bo zgodilo ali
- mislil, da bo lahko preprečil KAJ?dejanje ali posledice?
Ke če nekaj preprečiš, se ne zgodi (in sta obe alineji enaki). Spet ugibam, da je pri "preprečil" mišljeno da bo preprečil škodljive posledice? Ni posledic, ni KD iz malomarnosti? Bilo bi logično, ampa la kako naj uganem, kaj hudiča si je pisec zakona mislil, če pa tega ne zna spravit v par normalnih, jasnih, razumljivih stavkov?
Skratka vrnili so koncept in dikcijo, ki smo ga imela od "nekdaj".
No in jutri se bo spet izvolilo strokovnjake.
Jebiga, država je polna butljev, ki volijo butlje, kaj hočeš ...
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Čestitam, da je to ugotovil tudi nepravnik.
Čeprav je zadeva še vedno veljavna in gre skozi z razlago, ki sem jo omenil.
Piše... kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti.....
Ker pa je lahko storjeno iz malomarnosti ali naklepa, to ni kaznivo dejanje. Ne moreš samo enega člena brati, ni to časopis.
Ravno to je problem, moralo bi se dat smiselno brati vsak člen, odstavek ipd posebej. Glej, kaj sem en komentar nižje na koncu napial
Takšnih dikcij je še več v zakonu, glej primer:
---
(1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa.
(2) Nobene določbe kazenskega zakona ni mogoče uporabiti tako, da storilec, ki stori kaznivo dejanje iz malomarnosti, ne bi bil kaznovan mileje kot za storitev enakega dejanja z naklepom.
(3) Sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takem primeru očitno ne bi bil upravičen.
---
Po tvoji logiki bi 1. odstavek dopuščal možnost, da obstajajo kazniva dejanja, ki pa niso kaznovana.
Pa temu seveda ni tako. Zato ker vsako kaznivo dejanje ima tudi kazen = osnovno načelo 2. člen in tudi v Ustavi.
Uh, ravno 3. odstavek zgoraj predvideva odpustitev kazni - torej kazni ni, KD pa je. S tem ni sicer nič narobe, po mojem, ker obstajajo življenjske situacije, v katerih je ta odstavek več kot upravičen. Kar je zanimivo, ker 1. odstavek v bistvu pove isto (oz. ima iste posledice).
1. odstavek? Bere se samo na en način (spet: po prvilih slo jezika ipd): Da se storilca KD iz malomarnosti za to KD lahko kaznuje le v točno določenih primerih, ki jih predpisuje zakon? To seveda (spet po logiki in prvilih jezika) pomeni, da lahko (ni pa nujno) obsatajo primeri, da storilec stri KD iz malomarnost, a zakon za to ne predpisuje kazni, torej lahko ostane nekaznovan.
Če temu ni tako, mi pa lahko opišeš, kaj na bi ta odstavek (1.) hotel povedat (pa ne, ker je narobe napisan).
Vsak člen, osdstavek, alineja pravnega predpisa kora biti 100% jasna sama po sebi ali se mora za svoje pravilno razumevanje jasno in nedvoumno sklicevati na nek drug, nedvoumen, del predpisa. Vse skupaj seveda zapisano striktno po prvilih SLO jezika in logike (da je in res in, ali res ali, vejica pa tam, kjer mora biti, po domače). Takon, ki rabi (obvezno) tolmačenje ali vsebuje nejsnosti, protislovja in podobno, je zanič (tisti, ki ga je pisal, pa bedak).
Verjetno ti je sedaj bolj jasno.
p.s.
Navedeni člen, na katerega si se "obesil" s svojo logiko je spremenil Šturm leta 2008 pred iztekom mandata. Zakonik je bil deležen hudih kritik, kljub vsemu pa je še zadeva vzdržna.
Sem prepičan, da ni, razen če se tisti ki ga morajo na koncu uporabiti (torej sodniki) pač sprijaznijo s tem, da bodo počeli stvari, ki niso ne pravilne, ne logične in pač sami sebi in drugim iščejo opravičila in tolmačenja za nemunost.
Navedeni člen in druge hude napake so popravili tik pred iztekom Pahorjevega mandata, začel bo veljati maja 2012.
Ne morem verjet, ta nesposobna banda je vendarle uspela kaj prav naredit?
Glasil se bo takole, da bo vsem jasno.
---
26. člen se s spremeni tako, da se glasi:
»Malomarnost
26. člen
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).«.
---
Veliko bolje, a še vedno slabo in ne nedvoumno. Je med potrebno pazljivostjo, zavednajem, lahkomisleno mislil in ali ali ali kaj za hudiča. Kaj sodi skupaj? Kolikor razumem, bi bilo takole mnogo bolje:
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, ker je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ...
Stvar je treba spremenit v smiselne celote, ki se jih nato povezuje z logični operatorji. Torej:
Ni ravnal pazljivo, čeprav se je zavedal, da se lahko kaj hudega zgodi, ker je:
- mislil, da se ne bo zgodilo ali
- mislil, da bo lahko preprečil KAJ?dejanje ali posledice?
Ke če nekaj preprečiš, se ne zgodi (in sta obe alineji enaki). Spet ugibam, da je pri "preprečil" mišljeno da bo preprečil škodljive posledice? Ni posledic, ni KD iz malomarnosti? Bilo bi logično, ampa la kako naj uganem, kaj hudiča si je pisec zakona mislil, če pa tega ne zna spravit v par normalnih, jasnih, razumljivih stavkov?
Skratka vrnili so koncept in dikcijo, ki smo ga imela od "nekdaj".
No in jutri se bo spet izvolilo strokovnjake.
Jebiga, država je polna butljev, ki volijo butlje, kaj hočeš ...
Citat:
Uporabnik juris pravi:
Je to cesta od Kalc proti Godoviču? Tudi če ni, ji je na las podobna in dober primer neprimerno postavljene omejitve hitrosti na cesti, ki jih je pri nas na 100-tine km. Takšna cesta nikjer v tujini nima omejitve 90, ampak po pravilu 70 in to vidite v Avstriji in Italiji takoj ob meji. Sploh nebena, pa čeprav pomembna regionalna cesta, ki nima pospeševalnih pasov za vključevanje in ki ima poleg tega še cel kup makadamskih priključkov ob številnih ovinkih ne bi smela biti omejena na 90km/h ampak manj.
Taka je cesta je naprimer od Idrije do Tolmina, dobro poznana našemu X-manu.
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Citat:
Uporabnik juris pravi:
Je to cesta od Kalc proti Godoviču? Tudi če ni, ji je na las podobna in dober primer neprimerno postavljene omejitve hitrosti na cesti, ki jih je pri nas na 100-tine km. Takšna cesta nikjer v tujini nima omejitve 90, ampak po pravilu 70 in to vidite v Avstriji in Italiji takoj ob meji. Sploh nebena, pa čeprav pomembna regionalna cesta, ki nima pospeševalnih pasov za vključevanje in ki ima poleg tega še cel kup makadamskih priključkov ob številnih ovinkih ne bi smela biti omejena na 90km/h ampak manj.
Taka je cesta je naprimer od Idrije do Tolmina, dobro poznana našemu X-manu.
Res je, imaš prav, tak tip ceste v avstriji nima 90. Ima 100. Kot vse ostale ceste izven naselja razen AC. Je pa res, da je za vsako križišče potem 70 omejitev. Pa 100 izven nasleja imajo (ojoj, koliko kora biti to mrtvih) tudi nemci, celo Finci. Angleži (menda tudi prometno izjemno nevarna država) pa 96.
90 ima pa ostanek evrope z morda petimi izjemami (kjer je 80) za vse ceste izven naselja razen AC.
Če je kje kak nevaren košček ceste, se pač postavi dodatno omejitev. Ampak to je (in mora biti) pravilo in ne izjema.