Kadar se plin razteza, se pri tem tudi ohladi, ko pa se plin stiska se greje. Vendar bi, kolikor vem, za tako hlajenje porabili ogromno plina.
Kegging
- Ustvarjalec teme carty
- Začetni datum
Vsak plin se pri stiskanju (utekočinjanju) segreva in pri razširjanju (uplinjevanju) ohlaja, to je osnovni koncept delovanja klasičnega hladilnika, klime, več ali manj vseh hladilnih naprav ...
CO2 v jeklenko so stisnili v "tovarni" in razširiš ga lahko potem kjerkoli. Tako da hlajenja na tak način deluje. Da deluje imaš dokaz na regulatorju (od co2ja ali pa butan-propan jeklenke) kjer nastane "led" ko izhaja malce več plina. Tudi recimo sama jeklenka plina pri kuhanju piva postane pri max. ognju hitro prekrita s "slano".
Problem? Problem je da klasičen kompresor v hladilniku v eni uri stisne in uparjalnik sprosti par 1000l plina, krog je neskončen. Z jeklenko ti pa zelo hitro zmanjka hladilnega plina zato se tak koncept v praksi ne uporablja, vsaj ne pogosto in v klasičnih napravah. Je pa res da so obstajali tudi taki točilni avtomati, sam sem videl enega takega tudi v samogradnji. Deluje? Jp, samo s stališča ekonomike ni šans da bi se splačalo, prevelika poraba CO2ja.
Glede tega da bi gostilne danes to uporabljale pa dvomim, večinoma se uporabljajo kompresorski hladilni avtomati.
CO2 v jeklenko so stisnili v "tovarni" in razširiš ga lahko potem kjerkoli. Tako da hlajenja na tak način deluje. Da deluje imaš dokaz na regulatorju (od co2ja ali pa butan-propan jeklenke) kjer nastane "led" ko izhaja malce več plina. Tudi recimo sama jeklenka plina pri kuhanju piva postane pri max. ognju hitro prekrita s "slano".
Problem? Problem je da klasičen kompresor v hladilniku v eni uri stisne in uparjalnik sprosti par 1000l plina, krog je neskončen. Z jeklenko ti pa zelo hitro zmanjka hladilnega plina zato se tak koncept v praksi ne uporablja, vsaj ne pogosto in v klasičnih napravah. Je pa res da so obstajali tudi taki točilni avtomati, sam sem videl enega takega tudi v samogradnji. Deluje? Jp, samo s stališča ekonomike ni šans da bi se splačalo, prevelika poraba CO2ja.
Glede tega da bi gostilne danes to uporabljale pa dvomim, večinoma se uporabljajo kompresorski hladilni avtomati.
Mimogrede, ali je že kdo naredil kaj podobnega, kot sta montaža pipice in bombice na sliki levo zgoraj ....?
Če je sod ohlajen, je tole super price/performance varianta, ker ni potrebno velike CO2 bombe in regulacije s seboj nosit ...
Plašč se da za corny sodčke iz armaflexa narediti, tako da tu ni kak problem. Če se ga ne da kje nabaviti (https://www.kegworks.com/kegworks-keg-beer-insulator-5-gallon-size) ....
Če je sod ohlajen, je tole super price/performance varianta, ker ni potrebno velike CO2 bombe in regulacije s seboj nosit ...
Plašč se da za corny sodčke iz armaflexa narediti, tako da tu ni kak problem. Če se ga ne da kje nabaviti (https://www.kegworks.com/kegworks-keg-beer-insulator-5-gallon-size) ....
Nazadnje urejeno:
Zgoraj je tamali keg, 3 (2.5) galone oz. 9l po naše. Fino za mobilnost samo kaj ko rabljenih ni nikjer, novi koštajo pa skoraj enako kot taveliki (100EUR+).
Pipica je kasična nasadna pipica za keg, slabosti so poznane. Ker je linija kratka je pri večjem pritisku vedno preveč pretoka in se pivo zelo peni.
Regulator je "press" tipa in nima nastavljive regulacije. to spet pomeni da moraš "pipsat" glede na potrebe. Sam imam za take potrebe ohišje in nastavek za 12g CO2 bombice ki ima na koncu DIN navoj enak kot jeklenka. Tako lahko na 12g bombice prikjučim klasični regulator in stvar špila. Da pa 12g bombica od sebe cca. 5-6l plina tako da za en poln keg se rabi vsaj 3.
Pipica je kasična nasadna pipica za keg, slabosti so poznane. Ker je linija kratka je pri večjem pritisku vedno preveč pretoka in se pivo zelo peni.
Regulator je "press" tipa in nima nastavljive regulacije. to spet pomeni da moraš "pipsat" glede na potrebe. Sam imam za take potrebe ohišje in nastavek za 12g CO2 bombice ki ima na koncu DIN navoj enak kot jeklenka. Tako lahko na 12g bombice prikjučim klasični regulator in stvar špila. Da pa 12g bombica od sebe cca. 5-6l plina tako da za en poln keg se rabi vsaj 3.
Ma kaj pa vem, če pripelješ s sabo sod potem narediš "proper" in pripelješ še bombo in regulator. Sam imam že na takem sistemu precej problemov z peno, brez regulatorja in s tisto malo bombico pa še toliko več...
Kar se pa hlajenja tiče pa, če je sod dobro ohlajen (5C ali manj) pa okrog naviješ "armaflex" in se naslednjih nekaj ur ne bo dvignilo nad 8C, dlje pa sod itak ne bo trajal...
Kar se pa hlajenja tiče pa, če je sod dobro ohlajen (5C ali manj) pa okrog naviješ "armaflex" in se naslednjih nekaj ur ne bo dvignilo nad 8C, dlje pa sod itak ne bo trajal...
@zoki, jaz imam. Na aliju nabavil pipo in regulator...
Ma kaj pa vem. Te bombice so kar drage. Cca. 5eur v hervisu - ja nikjer jih ne dobis. Rabis pa take na navoj.
Peni se itd...
Ce zelis ti posodim, pa probaj.
Ma kaj pa vem. Te bombice so kar drage. Cca. 5eur v hervisu - ja nikjer jih ne dobis. Rabis pa take na navoj.
Peni se itd...
Ce zelis ti posodim, pa probaj.
Zakaj je pravzaprav pri neprisilni karbonizaciji piva v corny sodih potrebno dati polovično dozo sladkorja? nekako razumem, da manj, ker je tukaj še co2, ki ga uporabljaš za izpodrivanje piva pri točenju, ampak zakaj prav točno polovica?
Realno je tako da rabiš manj sladorja ker:
1. je drugačno razmerje med volumnom in headspaceom - ampak ta razlika je kvečjemu par %
2. ker ima keg tlačna tesnila in moraš vseeno priključit CO2 da ti drži "diht", kar jasno vodi v dodatno absorbcijo CO2ja (če ne pritisneš init tlaak ti pa lahko po malem pušča dokler fermentacija ne steče)
V osnovi prideš do tega da so kalkulacije totalno na pamet in je vseeno koliko daš. Enim deluje tkao drugim drugače, ker vsak dela malce različno. Najbolj varna metoda je da daš toliko kot v steklenice oz. kakšnih 10-20% manj pa potem "spuščaš" odvečen tlak ven al ipa daš manj pa potem dofilaš s CO2jem kar je treba več.
1. je drugačno razmerje med volumnom in headspaceom - ampak ta razlika je kvečjemu par %
2. ker ima keg tlačna tesnila in moraš vseeno priključit CO2 da ti drži "diht", kar jasno vodi v dodatno absorbcijo CO2ja (če ne pritisneš init tlaak ti pa lahko po malem pušča dokler fermentacija ne steče)
V osnovi prideš do tega da so kalkulacije totalno na pamet in je vseeno koliko daš. Enim deluje tkao drugim drugače, ker vsak dela malce različno. Najbolj varna metoda je da daš toliko kot v steklenice oz. kakšnih 10-20% manj pa potem "spuščaš" odvečen tlak ven al ipa daš manj pa potem dofilaš s CO2jem kar je treba več.
hvala obema za odgovora.
prvič bom pretakal v sodčke. kako pa vem do kam smem natočiti pivo? je to do tam, ko se začne sodček proti vrhu ožiti?
prvič bom pretakal v sodčke. kako pa vem do kam smem natočiti pivo? je to do tam, ko se začne sodček proti vrhu ožiti?
a je 18.9l mišljenih do te meje ali je to cel volumen soda? koliko gre potem v sod piva?
namreč meni je na fermentorju bilo polno do oznake 22l, potem sem napolnil en sod, malo preveč in potem še 8 steklenic po 0.5 l. imam sicer na sumu, da oznake na fermentorju ne štimajo, ker sem že tudi steklenic nekam veliko polnil iz tega fermentorja.
aja, na koncu je ostalo v fermentorju še skoraj do oznake 2l brozge.
iz tega bi sledilo, da je v sodček šlo le 16l in kljub temu sem še za 1cm zalil cevko za plin.
namreč meni je na fermentorju bilo polno do oznake 22l, potem sem napolnil en sod, malo preveč in potem še 8 steklenic po 0.5 l. imam sicer na sumu, da oznake na fermentorju ne štimajo, ker sem že tudi steklenic nekam veliko polnil iz tega fermentorja.
aja, na koncu je ostalo v fermentorju še skoraj do oznake 2l brozge.
iz tega bi sledilo, da je v sodček šlo le 16l in kljub temu sem še za 1cm zalil cevko za plin.
Podobne teme
