Citat:
Uporabnik jekleni pravi:
(1) Če v sobi, ki je od zgoraj, spodaj, levo, desno, naprej, nazaj obdana z ogrevanimi prostori, bo asimptotično tudi njena temperatura enaka tisti od sosednjih prostorov. Izolacija določa, kako hitro bo šlo.
(2) Prehajanje toplote skozi izolacijo je odvisno od (debeline izolacije, prevodnosti izolacije in) razlike v temperaturah. Torej ni vseeno, ali imamo steno, na katere drugi strani je enako ogreta soba, ali pa svež sibirski mraz. (Čeprav seveda tudi izolacija ni enaka.)
Faktorje je potrebno razumeti takole. Večina stanovanjskega fonda je nastala pred uvedbo plačevanja po porabi. To je potrebno poudariti, ker neki neoliberalni teoretiki na forumu menijo, da bo že trg povedal, katera stanovanja so dražja oz. cenejša zaradi ogrevanja - večina stanovanj je bila kupljena, ko o tem ni bilo govora.
Sedaj pa vzemimo tak blok. Naj vsi stanovalci odprejo vse radiatorje do konca in ugasnejo vsa druga ogrevalna telesa (TV, PC, ... samo zato, da bo čimmanj spremenljivk). Nekaterim bo to komaj dovolj (tu dovolj ni nujno subjektivno - lahko rečemo toliko v dnevni sobi, toliko v spalnici, toliko v kopalnici... popolnoma merljivo), ker imajo tri zunanje stene in še teraso nad glavo; drugim bo preveč (in bodo zračili) ... plačali pa bodo vsak po deležu kvadrature, kot je to od nekdaj veljalo.
Želimo zmanjšati stroške ogrevanja za celoten blok, ne za posamezno enoto. Torej bo oni z tremi zunanjimi stenami in teraso pustil stvari na miru, tisti znotraj pa bo priprl radiatorje. Dobili bomo stanje, ko so vse stanovanjske enote ogrevane ravno prav.
Faktorji pa sedaj pridejo v igro, da porazdelijo prihranek za cel blok. Porabo toplote v tem hipotetičnem idealnem stanju množimo tako, da je delež stanovanja v stroških ogrevanja bloka spet sorazmeren kvadraturi. Tako se je celoten prihranek - ki je bil sicer dosežen večinoma pri nekaterih stanovanjih - porazdelil med vse.
Na ta način smo amortizirali dejstvo, da smo se za delilnike toplote odločili dolgo po tem, ko so bila stanovanja načrtovana, grajena in prodana. Če bi ta kriterij veljal že takrat, bi bilo verjetno marsikaj drugače. Za novogradnje bi lahko faktorje tudi odpravili (oz. postavili na 1) in bi se pričakovani stroški ogrevanja preselili v prodajno ceno.
Kar se fizike tiče imaš prav, vse ostalo pa kar nekaj bluziš.
Z delilniki in korekcijskimi faktorji nisi dosegel nobenega prihranka. To je tvoja prva zmota.
Ti predpostavljaš, da je tisti v sredini imel prej skoz odprte radiatorje. Kaj pa če jih ni imel? Sicer pa tisti v sredini imajo vedno manjše radiatorje, torej je pokuril manj že prej.
Pa kaj koga briga, koliko je tržna vrednost stanovanja, kakšen sistem so imeli včasih.... to nima pri sedanjem obrevanju nobene veze. Nisi faktorji zaradi nekih preteklih stvari.
Srednja stanovanja so energetsko manj potratna, stanovalci srednjih stanovanj so plačevali ogrevanje zunanjim stanovalcem že takrat, ko so vsi plačevali po kvadraturi, in bodo plačevali zunanjim še sedaj, ko so faktorji.
Korekcijski faktorji so zato, da se bodo tisti, ki so se že sedaj šlepali na račun drugih, to počeli še naprej.
Bi bil šok, če bi naenkrat začeli plačevat toliko, kolikor porabijo.
Če bo temperatura v srednjem stanovanju višja kot v krajnem, bo toplota prehajala iz srednjega stanovanja, ki plačuje dražje ogrevanje k kranjemu in ne obratno. Koliko in kako hitro je odvisno od izolacije, tako kot si napisal. Ampak te količine toplote, ki prehajajo med stanovanji so zanemarljivo majhne, zaradi majhnih temperaturnih razlik.
Tisti v sredini ne bo plačeval dražjega ogrevanja zato, ker se greje od soseda (itak to ni res), ampak zato, ker
solidarnostno krije večje izgube, ki jih ima sosed v primerjavi s srednjim stanovanjem. Tisti na kraju namreš pošilja toploto ven skozi tri stene (ne pa k sosedu). no bolje rečene skozi okna, izgube so skozi okna precej večje, kot skozi steno.
Zakaj pa v tistih stanovanjih, ki so že sedaj imele ločeno ogrevanje v stanovasnjih, se ogrevajo na plin (vsak svoja peč), se ogrevajo na elektriko NI korekcijskih faktorjev?