Citat:
Mediji prikazujejo družino Šavli kot versko fanatično, a vsi kadri in besede so izjemno skrbno izbrani, da bi slovenske gledalce in bralce čim bolj čustveno povezali s katolištvom.
Govorijo o brezpogojnem zaupanju v Boga, omenjajo Sveto pismo, iz katerega po njunih besedah črpata zakonca, prav nič pa ne pojasnijo, kateri verski skupnosti pripadata Šavlija oziroma kakšno religijo prakticirata.
Učinek je dvojni: zgražajo se neverni in verni. Oboji so se ujeli na limanice zelo dobro medijsko zrežiranega in za družino Šavli travmatičnega “reality showa”. Namreč, družina ni katoliška družina in po mojih informacijah celo nasprotujejo Katoliški cerkvi.
Zakonca Šavli niti nista pripadnika katere od protestantskih ali evangeljskih Cerkva, in se gibljeta na nevarnem polju med religijo in sekto. Predvsem pa prakticirata duhovnost, ločeno od občestva, brez vključenosti v družbo in brez osnovnega spremljanja.
Sicer iskreni in lahko tudi predan osebni odos z Bogom, je na tak način lahko na zelo nevarnih in spolzkih tleh, ne prinaša rodovitnosti in ga velikokrat zelo spretno izkoristi prav zlo, ki je preoblečeno v dobro. Žal ni bilo v medijskih odzivih nikogar, ki bi s strokovnim vedenjem o duhovnosti in religiji lahko pojasnil vso komplekstnost in obenem nevarnost duhovne izkušnje, ki jo doživljata zakonca.
Zato je uvodoma pomembno narediti zelo jasno razmejitev, da ne gre za katoliško družino. Katolištvo je univerzalno in kot tako odprto za soljudi in družbo, v kateri je. Katoličani imamo duhovne spremljevalce, ki nam pomagajo pri osebni rasti in reflektiranju življenja v odnosih – z Bogom, v družini in družbi. Zapiranje v lasten svet in obsojanje “krutega sveta” okrog sebe s katolištvom nima nič skupnega.
