Citat:
Uporabnik sass pravi:
Citat:
Uporabnik ggg pravi:
bos povedal se kaj vec o zelezniskem tunelu iz leta 1906, ki povezuje gorenjsko s primorsko (hint: bohinjska bistrica, ki so ga v 4 letih zgradili s krampi, lopatami in kasneje z dinamitom...) v 4 letih!!
nakladas, da se kar kadi, za 1000eur po cm bi morala biti pozlacena 14 pasovnica, tako pa je od vsakega metra sct pobasal v zep 80.000eur tkole na uc...
fak, pa tu ste sami znalci.
kot prvo, ne znaš niti računat. cena za predor šentvid ni 100 000 EUR na m'. skupna cena je 135M evrov za dve predorski cevi po 1480m in dve priključni rampi po 550m. če to podeliš, znese 33 000 EUR na m'.
kot drugo, primerjaš jabolka in krompir. primerjaš izgradnjo železniškega predora z izkopnim profilom cca 40m2 in izgradnjo AC predora z izkopnim profilom 90m2 (2 pasova), 145m2 (3 pasovi) in 330 m2 (kaverna). železniški predor je izveden v odlični hribini (apnenec?), zato ni bilo potrebne praktično nobene podgradnje. šentvid v najslabšem možnem (glina, melj), zato so ponekod vgrajevali tudi po 1 sidro/2,5m2, 15 cm torkreta, TH loki na 1m, piperoof na 7m... ali si primerjal elektrostrojno opremo enega in drugega predora? koliko kamer, luči, požarnih senzorjev, opozorilnih naprav in druge varnostne opreme je omenjenem železniškem predoru?
in ti bi šel šentvid kopati z dinamitom. svašta
Da se vmešam v debato, ker me resnično jezi stanje slovenskih cest (ne samo AC), in ker se dejansko nekateri delajo norca z mojega denarja. Ker živim v bližini bohinskega predora, ki so ga kot je ze ggg omenil, zgradili in opremili v manj kot 5 letih z golimi rokami skozi 1800m+ visok hrbi bi samo pripomnil, da se lepo prosim ne žali tega dosežka ...
Bohinjski predor:
- je bil ob izgradnji dolg 6340 m
- je enocevni dvotirni predor (kar je nakako primerljivo recimo s cevjo enega predora naše AC brez odstavnega pasu oz. malenkost manj, vsekakor pa precej več kot 40m2 izkopnega profila)
- geološka struktura sploh ni enovita in enostavna (čeprav je res v 90% apnenec) .. aja apnenec pod 1200m "materiala" je vse prej kot "trdna" struktura
- predor je gradilo "samo" okoli 2000 ljudi
- v predoru izvira potok oz. "reka", ki v fazi deževja doseže pretok primerljiv s klasičnim pretokom recimo reke Bače
- v predoru so na vsakih 150m manjše "kaverne" za potrebe vzdrževanja in varnosti, promerljive so z "odstavnimi" mesti v slo AC predorih na dveh mestih se nahaja tudi večja dvorana
- obok predora je iz kamnitih skladov debeline med 0,5 do 1 m
Skratka 2000 ljudi, 6,6 km dvotirnega predora v 5 letih ... predor je funkcionalen in odprt že 103 leta, daljše obdobje (par mesecev) je bil zaprt samo leta 45 ko so Nemci med umikom zrušili severni portal, drugače je povprečno na vsaki dve leti zaprt za kakšen dan zaradi prevelike količine vode (pa še to samo zaradi varnosti). Predor je bil projektiran v nulo in ima določen % naklona, ter vstopne portala pod kotom s katerim se doseže največji pretok zraka (predor nima "zračnikov", pa je kjub dolžini 6km+ bil polno funkcionalen v času parnih lokomotiv). Vzdrževanja predora praktično ni, na njem se dela le redna dela v okviru vzdrževanja proge (pregled, popravilo tirnic).
In fama o nemških AC je lahko tudi fama o nemških (avstroogorskih) železnicah in tudi cestah, ki so v večini primerov še vedno ene boljših povezav v naši domovini. Poglej recimo večino slovenskih visokogorskih prelazov, ki imajo letnico nastanka v času AO monarhije.
Pod črto, danes je projektiranje in gradnja cest znanost ki pobere 90% denarja samo za svoj obstoj in 10% za dejanski nastanek nečesa novega.