Ne razumeš čisto, kako sistem koncesionarstva deluje.
Koncesionarji so večinoma (če izvzamemo koncesionarje, ki delajo v stavbah zdravstvenih domov) zdravniki družinske medicine, ki so prevzeli primarno zdravstveno varstvo v krajih bogu za hrbtom. Oziroma drugače - v krajih, kjer ni zdravstvenih domov. Primarno zdravstvo ni terciarna dejavnost, kjer je smotrno vozit ljudi v LJ/MB.
Težava je v tem, ker država plača X, stroškov s pacienti pa je Y. Zdaj če je X manjše kot Y, potem bodisi gre ambulanta v minus (kar je neumnost, ne bo zdravnik zasebnik požrl skopušnosti sistema... ali bi jo po tvoje celo moral??) ali pa se začne šparat. Manj laboratorijskih pregledov, hitrejša in površnejša obravnava, manj ambulantne terapije in več pošiljanj na sekundarni/terciarni nivo... tempirana bomba za splošno zdravje populacije skratka. Ljudje dejansko umirajo zaradi poznih diagnoz kot posledica takšnega šparanja.
Primer: Rak prostate. Zasebniku je zmanjkalo denarja za laboratorij. Ne more narediti niti preprostega PSA testa. Rešitev - napotnica za urologa. Čakalna doba. Preden pride bolnik do PSA testa, se rak razvije v inoperabilni stadij. Super sistem, kaj?
In sedaj so zdravniki, ki hočejo več denarja, da lahko naredijo vsaj osnovne laboratorijske preiskave - pogoltni?
Kar pa se tiče čistih zasebnikov - raznih privat ambulant za plastično kirurgijo, okulistiko, zobozdravstvo - jim gre čisto fino. Verjemi. Manj denarja kot je v javni zdravstveni blagajni, bolje je za njih.