Mehiški polotok Yucatan sva obdelala v treh tednih v februarju in marcu 2007.
Iz Münchna sva imela direktni let do Cancuna, od koder je šla trasa nekako takole: Valladolid, Chichen Itza, Merida, Celestun, Uxmal, San Cristobal, kanjon Sumidero, Chamula, Zinacantan, Palenque, Villahermosa, Tulum, Playa del Carmen, Isla Mujeres, Isla Contoy, Cancun.
Prvi "konkretni" postanek je bila svetovna čudesa.
Naslednji postanek je bila Merida, ki sicer ni nič posebnega, je pa znana po tem, da si tam lahko kupiš zelo dober hammock.
Od tam sva pot nadaljevala v Celestun, ki je znan po flamingih. Laguna, kjer se zbirajo flamingi, je obraščena z mangrovami, na enem delu je tudi mrtvi gozd mangrov. V mestu je obvezno poskusiti njihovo izvrstno morsko hrano.
Poleg Chichen Itze je podobnih ostankov mest kar nekaj, eden od njih je Uxmal.
Tukaj je bilo prvič videti ogromno iguan, ki so turistov že čisto navajene.
Chiapas, ki velja za eno najrevnejših in najslabše razvitih mehiških pokrajin. Življenje je tukaj (za turiste, seveda) relativno poceni. Mesto je čudovito pisano, ljudje prijazni, ker leži na nadmorski višini preko 2.000m pa je tudi klima veliko hladnejša. Noči znajo biti zelo mrzle.
Mesto je odlično izhodišče za ogled bližnjega kanjona tzotzil jezik in gojijo vero, pri kateri v obred molitve spadajo tudi opijanje z alkoholom, riganje (resno, glasno "podiranje kupčkov" naj bi preganjalo zle duhove) in žrtvovanje živali.
Sumidero in njegov "obraz":
Cerkev v San Juan Chamuli:
Domača obrt in kuhinja (tortilje iz črne koruze z mladim sirom, avokadom in bučnimi semeni, mljask) v Zinacantanu:
San Cristobal je dobro izhodišče še za cel kup izletov. Midva sva si ogledala veličastni slap Montebello na mehiško gvatemalski meji.
El Chifflon:
Lagunas Montebello:
Od tu naju je pot vodila do še enega ostanka starodavnih mest, tokrat sredi pragozda - Palenque. Tukaj je poleg visoke vročine zelo visoka tudi vlažnost. V mestu Palenque (ostanki so nekoliko stran od mesta) je to še veliko bolj izrazito.
Zelo blizu se lahko osvežiš v tolmunih Agua Azul.
Kopanje na napačnem kraju je lahko usodno, na kar opozarja tudi tabla. Na žalost so malo štorasto uporabili angleški jezik, zato je sporočilo zelo dvoumno.
Ob vračanju na obalo sva se za dva dneva ustavila v Villahermosi, kjer imajo čudovit park La Venta z živalskim vrtom.
V mestu je vse polno starih Volkswagnovih coletivosov, ki (še vedno) skrbijo za transport po mestu.
V bližini je še park Yumka, kjer se na prostem sprehaja ogromno živali in kjer je prav prijetno prebiti vroče popoldne.
Ob prihodu v papantla letalci.
Tam sva se nastanila v leseni hiški na peščeni obali. Idila 100 na uro.
Nekje na polovici poti med Tulumom in Xcaret, ki spet ni poceni, je pa vseeno zanimiv, še posebej večerni šov, ki povzema mehiško zgodovino.
Ustavila sva se tudi v Playi del Carmen, ki nama ni bila preveč všeč, zato sva jo kaj hitro "popihala" dalje na mali otok Isla Contoy, ki je zaščiten narodni park.
Isla Mujeres:
In še zadnji sončni zahod pred odhodom nazaj proti Evropi...
Spala sva v hotelih in hostlih (v Tulumu v hišici na obali), cena nočitve se je gibala med 18 in 40 dolarji na noč. V hostlu v San Cristobalu sva imela v ceni (18 dolarjev) vključen tudi zajtrk. Potovanje po državi je relativno preprosto, saj imajo zelo dobro urejen javni transport (tukaj mislim predvsem avtobuse, drugega nisva preizkusila). V večjih turističnih krajih se da veliko urediti z angleščino, sicer pa prav pride znanje osnovnih "preživetvenih" fraz v španskem jeziku.
Iz Münchna sva imela direktni let do Cancuna, od koder je šla trasa nekako takole: Valladolid, Chichen Itza, Merida, Celestun, Uxmal, San Cristobal, kanjon Sumidero, Chamula, Zinacantan, Palenque, Villahermosa, Tulum, Playa del Carmen, Isla Mujeres, Isla Contoy, Cancun.
Prvi "konkretni" postanek je bila svetovna čudesa.
Naslednji postanek je bila Merida, ki sicer ni nič posebnega, je pa znana po tem, da si tam lahko kupiš zelo dober hammock.
Od tam sva pot nadaljevala v Celestun, ki je znan po flamingih. Laguna, kjer se zbirajo flamingi, je obraščena z mangrovami, na enem delu je tudi mrtvi gozd mangrov. V mestu je obvezno poskusiti njihovo izvrstno morsko hrano.
Poleg Chichen Itze je podobnih ostankov mest kar nekaj, eden od njih je Uxmal.
Tukaj je bilo prvič videti ogromno iguan, ki so turistov že čisto navajene.
Chiapas, ki velja za eno najrevnejših in najslabše razvitih mehiških pokrajin. Življenje je tukaj (za turiste, seveda) relativno poceni. Mesto je čudovito pisano, ljudje prijazni, ker leži na nadmorski višini preko 2.000m pa je tudi klima veliko hladnejša. Noči znajo biti zelo mrzle.
Mesto je odlično izhodišče za ogled bližnjega kanjona tzotzil jezik in gojijo vero, pri kateri v obred molitve spadajo tudi opijanje z alkoholom, riganje (resno, glasno "podiranje kupčkov" naj bi preganjalo zle duhove) in žrtvovanje živali.
Sumidero in njegov "obraz":
Cerkev v San Juan Chamuli:
Domača obrt in kuhinja (tortilje iz črne koruze z mladim sirom, avokadom in bučnimi semeni, mljask) v Zinacantanu:
San Cristobal je dobro izhodišče še za cel kup izletov. Midva sva si ogledala veličastni slap Montebello na mehiško gvatemalski meji.
El Chifflon:
Lagunas Montebello:
Od tu naju je pot vodila do še enega ostanka starodavnih mest, tokrat sredi pragozda - Palenque. Tukaj je poleg visoke vročine zelo visoka tudi vlažnost. V mestu Palenque (ostanki so nekoliko stran od mesta) je to še veliko bolj izrazito.
Zelo blizu se lahko osvežiš v tolmunih Agua Azul.
Kopanje na napačnem kraju je lahko usodno, na kar opozarja tudi tabla. Na žalost so malo štorasto uporabili angleški jezik, zato je sporočilo zelo dvoumno.
Ob vračanju na obalo sva se za dva dneva ustavila v Villahermosi, kjer imajo čudovit park La Venta z živalskim vrtom.
V mestu je vse polno starih Volkswagnovih coletivosov, ki (še vedno) skrbijo za transport po mestu.
V bližini je še park Yumka, kjer se na prostem sprehaja ogromno živali in kjer je prav prijetno prebiti vroče popoldne.
Ob prihodu v papantla letalci.
Tam sva se nastanila v leseni hiški na peščeni obali. Idila 100 na uro.
Nekje na polovici poti med Tulumom in Xcaret, ki spet ni poceni, je pa vseeno zanimiv, še posebej večerni šov, ki povzema mehiško zgodovino.
Ustavila sva se tudi v Playi del Carmen, ki nama ni bila preveč všeč, zato sva jo kaj hitro "popihala" dalje na mali otok Isla Contoy, ki je zaščiten narodni park.
Isla Mujeres:
In še zadnji sončni zahod pred odhodom nazaj proti Evropi...
Spala sva v hotelih in hostlih (v Tulumu v hišici na obali), cena nočitve se je gibala med 18 in 40 dolarji na noč. V hostlu v San Cristobalu sva imela v ceni (18 dolarjev) vključen tudi zajtrk. Potovanje po državi je relativno preprosto, saj imajo zelo dobro urejen javni transport (tukaj mislim predvsem avtobuse, drugega nisva preizkusila). V večjih turističnih krajih se da veliko urediti z angleščino, sicer pa prav pride znanje osnovnih "preživetvenih" fraz v španskem jeziku.
Nazadnje urejeno:
