Citat:
Odgovornost za stvarne napake lahko stranki omejita ali izključita (prvi odstavek 486. člena ZOR), vendar ne, če gre za napako, ki je bila prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca (drugi odstavek 486. člena ZOR). Po 3. točki 479. člena ZOR gre za stvarno napako tudi, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrečno ali molče dogovorjene. Toženec je tožniku zagotovil, da je avtomobil generalno popravljen. Gre za lastnost avtomobila, ki je bila s tem med strankama izrečno dogovorjena. Zato ne prideta v poštev določbi prvega in drugega odstavka 480. člena ZOR, po katerih kupec izgubi svoje pravice zaradi premajhne skrbnosti pri odkrivanju napak na prodani stvari. Po tretjem odstavku 480. člena ZOR namreč odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih kupec zlahka opazil, če izjavi, da stvar nima nobenih napak, ali da ima določene lastnosti in odlike. To je toženec izjavil, ko je tožniku zagotovil, da je avtomobil generalno popravljen. Zato je pravilno stališče sodbe druge stopnje o tem, da tožnik ni izgubil jamčevalnih zahtevkov zaradi premajhne skrbnosti pri ugotavljanju stvarnih napak. Pogodbeno določilo "videno-kupljeno" pa ne more izključiti toženčeve odgovornosti za neobstoj zagotovljene lastnosti, to je generalnega popravila, ker je toženec vedel, da generalno popravilo ni bilo opravljeno in da torej zagotovilo ni resnično (drugi odstavek 486. člena ZOR). Zato se v obravnavani zadevi odgovornost toženca ne nanaša na posamične okvare kot napake prodane stvari, ampak na dejstvo, da prodani avtomobil ni imel dogovorjenih in s strani toženca izrečno zagotovljenih lastnosti, ker ni bil generalno popravljen. To je tožnik pravočasno ugotovil in toženca obvestil (484. člen ZOR), zato se toženec svoji odgovornosti za to napako ne more izogniti.