Vedno več muslimanov
- Ustvarjalec teme SouthPark
- Začetni datum
To sem jaz napisal kot obrazložitev, da z besedico bog nisem mislil Boga. Nekateri ne ločite med bog in Bog.
Jaz sem tisto napisal izključno BREZ povezave z vero. Nanaša se na zgodovino v tistem delu posta. Ne vidim nič nerazumljivega.
Vidim, da nisi zastopil.
Zabava me, kako v enem stavku pridigaš o tem, kako se ne bi smeli nekaterih stvari učiti na pamet in bi morali uporabljati svoj razum... po drugi strani pa sam zavračaš razum pri najbolj osnovnih stvareh.
Kako sedaj, boš še naprej verjel, ali boš želel razumeti? Če prvo, potem prosim, ne se smešit in govorit o razumevanju sveta.
Iz tvojih "argumentov" o pomanjkanju dokazov o neobstoju boga (ne vem no, ob takih izjavah po mojem ne bi smel drugih obtoževati pomanjkanja filozofskega znanja) nekako sklepam, da tvoj pogled na svet vsekakor ni razumski.
Razum in vera sta diametralna. (Neuspešni) poizkusi teologov, da bi v svoje pravljice vnesli razumske razlage so smešni.
Temelj vsake vere je širjenje zavesti, da je nevednost vrlina.
Precej alergičen sem na to, ko nekdo v isti sapi govori o bogu in razumu. Verjami, če želiš in kakorkoli želiš. Ampak s tem si se odpovedal možnosti (in želji!), da bi razumel.
Kot običajno, stvari niso črno-bele.
En primer, ki ga zanesljivo ne poznaš, če nisi matematik ali fizik, je pa dovolj nazoren. V matematiki obstaja aksiom, ki se mu reče aksiom izbire. Dokazano je, da je ta aksiom neodvisen od ostalih aksiomov, ki se uporabljajo v standardni teoriji množic, Zermelo-Franklovih aksiomov. Zato imaš le dve možnosti, da ta aksiom sprejmeš in "vanj verjameš" ali pa ne. To je stvar odločitve vsakega matematika ali fizika zase. Vendar, če aksioma ne sprejmeš, si avtomatično precej bolj omejen pri svojem delu, ker ogromno rezultatov na njem bazira.
Isto je glede obstoja Boga. Vanj lahko verjameš ali pa ne. Tvoja nadaljna dejanja so od tega odvisna. Niti pod razno pa to ne pomeni, da se ob odločitvi za obstoj odločiš proti razumu. Vzemi v roke kakšnega filozofa, recimo Descartesa ali Kirkegaarda pa potem govori, da tu ni prostora za razum.
Sicer pa, tvoje prepričanje, da boga (ali Boga, kakor želiš) ni, je ravno tako vera, se ti ne zdi? Racionalnega dokaza za ali proti ni. Je le stvar odločitve posameznika za ali proti.
En primer, ki ga zanesljivo ne poznaš, če nisi matematik ali fizik, je pa dovolj nazoren. V matematiki obstaja aksiom, ki se mu reče aksiom izbire. Dokazano je, da je ta aksiom neodvisen od ostalih aksiomov, ki se uporabljajo v standardni teoriji množic, Zermelo-Franklovih aksiomov. Zato imaš le dve možnosti, da ta aksiom sprejmeš in "vanj verjameš" ali pa ne. To je stvar odločitve vsakega matematika ali fizika zase. Vendar, če aksioma ne sprejmeš, si avtomatično precej bolj omejen pri svojem delu, ker ogromno rezultatov na njem bazira.
Isto je glede obstoja Boga. Vanj lahko verjameš ali pa ne. Tvoja nadaljna dejanja so od tega odvisna. Niti pod razno pa to ne pomeni, da se ob odločitvi za obstoj odločiš proti razumu. Vzemi v roke kakšnega filozofa, recimo Descartesa ali Kirkegaarda pa potem govori, da tu ni prostora za razum.
Sicer pa, tvoje prepričanje, da boga (ali Boga, kakor želiš) ni, je ravno tako vera, se ti ne zdi? Racionalnega dokaza za ali proti ni. Je le stvar odločitve posameznika za ali proti.
Če bi pozorno bral, ne bi bilo potrebno govoriti o nikakršni alergiji. NIKJER nisem v isti sapi govoril o bogu in razumu, ker je to neumno. Razum sem omenjal v zvezi z zgodovinskimi dejstvi, ki jih je omenjal SouthPark. Sedaj pa razumi to ali pa tolči svojo naprej.
Še eden, ki nima razčiščenih pojmov. Besedica "bog" označuje neko božanstvo (Alah, Jahve, whatever), beseda Bog - pisana z veliko začetnico pa označuje krščanskega boga.
Super napisano, se podpišem pod tvoj post. Veliko bolje si ubesedil moje mišljenje kot je to meni uspelo.
