Potem če si manj pijan bolj najebeš - ne zastopim čist
Ljubljana – »Pravici je bilo zadoščeno,« je tokratno odločitev sodišča komentiral Sergej Šalamon, ki je bil vpleten v prometno nesrečo na Celovški cesti v Ljubljani 5. junija 2005, v kateri so umrli trije atleti, ki jih je pijan prevažal v avtomobilu. Tožilstvo je zaradi ugotovitev izvedencev namreč umaknilo obtožbo.
Jure Predanič
Potem ko je bil Sergej Šalamon že pravnomočno obsojen zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri so umrli 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik, 23-letni Trebanjec Patrik Cvetan in 25-letni Ljubljančan Matic Šušteršič, in je v zaporu že odsedel šest mesecev in pol, je bil v petek spoznan za nedolžnega. Senatu pod predsedstvom sodnika Zvjezdana Radonjiæa sicer drugega niti ni preostalo, saj je tožilec Matej Peterca za Šalamona v ponovljenem postopku, ki je trajal le pol ure, po zaslišanju predsednika izvedenske komisije Janeza Kopača umaknil obtožnico. Komisija, v njej sta bila poleg strokovnjaka za prometne nesreče Kopača še izvedenca za nevrologijo in fiziko, je namreč ugotovila, da tudi povprečen trezen voznik ne bi mogel preprečiti nesreče.
Spomnimo, da je tistega jutra pred osmimi leti, malo po četrti uri, takrat 18-letni voznik začetnik Amel Dediæ z golfom po Celovški cesti divjal proti središču mesta, po ugotovitvah izvedenca namesto dovoljenih 60 več kot 140 kilometrov na uro in pod vplivom alkohola (0,8 promila). Ko se je približal križišču s Tržno ulico, je trener mladih atletov Šalamon (prav tako vinjen, v krvi je imel 1,5 promila alkohola) v oplu vectri, v kateri se je gnetlo sedem ljudi, z nasprotnega voznega pasu pri hitrosti 30 kilometrov na uro zavijal levo. Avtomobila sta silovito trčila. Umrli so trije mladi atleti, trije sopotniki v vectri in sopotnica v golfu pa so bili hudo ranjeni. Zgolj z lažjimi poškodbami sta jo odnesla voznika, ki sta se zaradi povzročitve prometne nesreče znašla na zatožni klopi.
Potem ko so Dediæa na okrožnem sodišču obsodili na tri leta in pol zapora, Šalamona pa na dva meseca manj, so višji sodniki Dediæu kazen zvišali na štiri leta zapora, do Šalamona pa so bili še ostrejši in so mu določili petletno zaporno kazen. Sodba je postala pravnomočna, zato sta morala oba na prestajanje kazni. A vrhovno sodišče je julija lani ugodilo Šalamonovi zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo zanj razveljavilo ter jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Za nesrečo kriv le Dediæ
Šalamonov zagovornik Benjamin Peternelj je vztrajal, da je za nesrečo kriv predvsem Dediæ, saj se nesreča ne bi zgodila, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Vrhovni sodniki so mu pritrdili, da je treba v ponovljenem sojenju razjasniti, ali bi vozili sploh trčili, če bi Dediæ vozil na zgornji meji dovoljene hitrosti, ali bi Šalamon v tem primeru lahko neovirano izpraznil križišče in ali bi Dediæ neovirano prevozil križišče tudi, če bi vozil od deset do 15 odstotkov hitreje, kot je dovoljeno. Ugotoviti je bilo treba tudi, ali je imel Šalamon po tem, ko se je odločil zaviti levo, sploh kakšno možnost preprečiti nesrečo. Vrhovno sodišče je med drugim sklepalo, da če niti trezen človek ne bi mogel preprečiti nesreče, Šalamonovih subjektivnih okoliščin (vpliva alkoholiziranosti na zaznavo in odzivanje) na vpliv nesreče sploh ni treba presojati, ker vožnja pod vplivom alkohola ni v vzročni zvezi z nesrečo.
Na vsa ta vprašanja je odgovorila izvedenska komisija, Kopač pa je tožilcu v petek še dodatno pojasnil, da je pri avtomobilu, ki se bliža iz nasprotne smeri, zelo težko oceniti hitrost, dokler vozilo ni na razdalji približno 50 metrov, sploh če nima prižganih luči (luči v času nesreče niso gorele na nobenem od obeh avtomobilov). Ob Dediæevi hitrosti bi to pomenilo, da ima voznik na voljo 1,5 sekunde za reakcijo, kar je premalo tudi za povprečnega treznega voznika. Nesreča, ki se po mnenju izvedencev ne bi zgodila, če bi Dediæ vozil med 60 in 80 kilometri na uro, je bila torej neizogibna.
Tožilstvo je glede na ugotovitve tako umaknilo obtožnico, saj ni vzročne zveze med ravnanjem Šalamona in posledicami, ki so nastale, Šalamon pa je sodišče zapustil kot nedolžen. Je pa že napovedal, da bo za čas, ki ga je prebil za rešetkami, vložil odškodninski zahtevek.
otem če si manj pijan bolj najebeš - ne zastopim čist
Ljubljana – »Pravici je bilo zadoščeno,« je tokratno odločitev sodišča komentiral Sergej Šalamon, ki je bil vpleten v prometno nesrečo na Celovški cesti v Ljubljani 5. junija 2005, v kateri so umrli trije atleti, ki jih je pijan prevažal v avtomobilu. Tožilstvo je zaradi ugotovitev izvedencev namreč umaknilo obtožbo.
Jure Predanič
Potem ko je bil Sergej Šalamon že pravnomočno obsojen zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri so umrli 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik, 23-letni Trebanjec Patrik Cvetan in 25-letni Ljubljančan Matic Šušteršič, in je v zaporu že odsedel šest mesecev in pol, je bil v petek spoznan za nedolžnega. Senatu pod predsedstvom sodnika Zvjezdana Radonjiæa sicer drugega niti ni preostalo, saj je tožilec Matej Peterca za Šalamona v ponovljenem postopku, ki je trajal le pol ure, po zaslišanju predsednika izvedenske komisije Janeza Kopača umaknil obtožnico. Komisija, v njej sta bila poleg strokovnjaka za prometne nesreče Kopača še izvedenca za nevrologijo in fiziko, je namreč ugotovila, da tudi povprečen trezen voznik ne bi mogel preprečiti nesreče.
Spomnimo, da je tistega jutra pred osmimi leti, malo po četrti uri, takrat 18-letni voznik začetnik Amel Dediæ z golfom po Celovški cesti divjal proti središču mesta, po ugotovitvah izvedenca namesto dovoljenih 60 več kot 140 kilometrov na uro in pod vplivom alkohola (0,8 promila). Ko se je približal križišču s Tržno ulico, je trener mladih atletov Šalamon (prav tako vinjen, v krvi je imel 1,5 promila alkohola) v oplu vectri, v kateri se je gnetlo sedem ljudi, z nasprotnega voznega pasu pri hitrosti 30 kilometrov na uro zavijal levo. Avtomobila sta silovito trčila. Umrli so trije mladi atleti, trije sopotniki v vectri in sopotnica v golfu pa so bili hudo ranjeni. Zgolj z lažjimi poškodbami sta jo odnesla voznika, ki sta se zaradi povzročitve prometne nesreče znašla na zatožni klopi.
Potem ko so Dediæa na okrožnem sodišču obsodili na tri leta in pol zapora, Šalamona pa na dva meseca manj, so višji sodniki Dediæu kazen zvišali na štiri leta zapora, do Šalamona pa so bili še ostrejši in so mu določili petletno zaporno kazen. Sodba je postala pravnomočna, zato sta morala oba na prestajanje kazni. A vrhovno sodišče je julija lani ugodilo Šalamonovi zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo zanj razveljavilo ter jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Za nesrečo kriv le Dediæ
Šalamonov zagovornik Benjamin Peternelj je vztrajal, da je za nesrečo kriv predvsem Dediæ, saj se nesreča ne bi zgodila, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Vrhovni sodniki so mu pritrdili, da je treba v ponovljenem sojenju razjasniti, ali bi vozili sploh trčili, če bi Dediæ vozil na zgornji meji dovoljene hitrosti, ali bi Šalamon v tem primeru lahko neovirano izpraznil križišče in ali bi Dediæ neovirano prevozil križišče tudi, če bi vozil od deset do 15 odstotkov hitreje, kot je dovoljeno. Ugotoviti je bilo treba tudi, ali je imel Šalamon po tem, ko se je odločil zaviti levo, sploh kakšno možnost preprečiti nesrečo. Vrhovno sodišče je med drugim sklepalo, da če niti trezen človek ne bi mogel preprečiti nesreče, Šalamonovih subjektivnih okoliščin (vpliva alkoholiziranosti na zaznavo in odzivanje) na vpliv nesreče sploh ni treba presojati, ker vožnja pod vplivom alkohola ni v vzročni zvezi z nesrečo.
Na vsa ta vprašanja je odgovorila izvedenska komisija, Kopač pa je tožilcu v petek še dodatno pojasnil, da je pri avtomobilu, ki se bliža iz nasprotne smeri, zelo težko oceniti hitrost, dokler vozilo ni na razdalji približno 50 metrov, sploh če nima prižganih luči (luči v času nesreče niso gorele na nobenem od obeh avtomobilov). Ob Dediæevi hitrosti bi to pomenilo, da ima voznik na voljo 1,5 sekunde za reakcijo, kar je premalo tudi za povprečnega treznega voznika. Nesreča, ki se po mnenju izvedencev ne bi zgodila, če bi Dediæ vozil med 60 in 80 kilometri na uro, je bila torej neizogibna.
Tožilstvo je glede na ugotovitve tako umaknilo obtožnico, saj ni vzročne zveze med ravnanjem Šalamona in posledicami, ki so nastale, Šalamon pa je sodišče zapustil kot nedolžen. Je pa že napovedal, da bo za čas, ki ga je prebil za rešetkami, vložil odškodninski zahtevek.
otem če si manj pijan bolj najebeš - ne zastopim čist