Pa da ne boste mislili, da je tako enostavno ugotoviti, da si v napačni smeri.
Pred mnogo leti - ko je Yugo še bil avto - sem pri Brnu naletel na košček avtoceste. Potem je prišel en izvoz in glej ga šmenta, znašel sem se na gradbišču. Kamenje in pesek po tleh, vozni pasovi označeni z nekaj stožci, praktično križišče. Trije smo bli notri, pa gledal, kam ... "Tja!" Zdelo se je OK, pa smo šli. Pridemo na asfalt, spet zadovoljni, in kar peljemo (po prazni cesti). Cesta se je, kot sem omenil, gradila, zato me sprva ni motilo, da so table postavljene, a prazne. Me je začel mal motit, ko sem videl, da ... v retrovizorjih niso prazne. Pa sem omenil kolegoma in smo še kake 1/2 minute vozili in razmišljali - je to mogoče? Potem pa, kaj sedaj? Če smo v napačni smeri, potem je jasno, obrniti. Kaj pa, če nismo? Če delajo, pa so speljali vozni pas pač tako, kasneje bo drugače? Shit. Smo sklenili, da bomo obrnili, se stisnili na desno in PAZILI do križišča, tam pa spet. No, čez nekaj časa sta nas dva dohitela in prehitela (nemarneža, nista pazila kot mi), potem pa smo se še enkrat zagnali v križišče in si poiskali boljši izhod.
