Sonček ustrahuje na šoli

Pepe · 6. mar 2018

Uporabnik jekleni je napisal:
In?

Težava je, da običajno starši tega ne delamo. Kjer imajo psa, dobi dnevno pes v povprečni slovenski družini več časa odraslega človeka v odnosu 1 : 1 kot otrok. Potem pa pridejo težave kot so opisane na začetku teme. Če psa sprehajamo 2 x 30 minut, bi potem morali z dvema otrokoma biti individualno 2 x 2 x 30 minut. Malo verjetno, da je veliko takih.
Ali si se našel? Jaz ne vem niti, če imaš otroke. Sklepam pa, da imaš psa, kar ni nič narobe.

jello · 6. mar 2018

Kako pa to izvedemo če imamo 4 otroke? Kam daš ostale 3 tisti čas ko si 2 x 2 x 30 minut samo z enim?

Pepe · 6. mar 2018

Eno je dobra teorija (torej dati vsakemu otroku individualno pozornost kot psu), drugo pa je realno življenje. Vsekakor je prav, da si eden od staršev vzame vsake toliko čas za posameznega otroka, ga izloči iz "gnezda" in zve za njegove tegobe, želje, sanje ali se preprosto druži in mu da vedeti, da je vreden član družine in družbe.

jello · 6. mar 2018

:thumbup

Maiden · 6. mar 2018

Očitno ima vsaka šola enega ali več takih primerkov, na naši je tudi en tak (6 razred trenutno). Ker se baje nič ne da narediti bodo starši otroke prepisali na sosednjo šolo.

jello · 6. mar 2018

Zakaj imam občutek da bodo tudi tam prej ali slej naleteli na nekoga, ki ne bo po njihovem okusu? Problem je treba rešit na povsem drugem koncu, to je pri problematiku doma (pa ne z batinami altertajsonfotrov). To da dela sranje v šoli je klic na pomoč, pa naj se sliši še tako blesavo,...

Pepe · 6. mar 2018

Z otrokom bi morali izdatno delati tudi doma. Pa verjetno ne. Nekaj individualne obravnave v šoli ne more rešiti vsega. Imam znanko, ki je zaposlena, da se ukvarja s temi sončki okrog po šolah. Ko se z otrokom individualno ukvarja, je navadno res dokaj v redu. Ko pa ga spustijo v množico, pa začuti potrebo, da ga opazijo. Doma mogoče ne more začutiti tega in potem išče vso pozornost v šolskem sistemu, ki temu ni namenjen.

jello · 6. mar 2018

Tudi pri nas je en takšen, serje po glavi vsem po spisku že od vrtca dalje, zdaj je v tretjem razredu. Kriči na prfokso, ne spoštuje avtoritete, ko je treba sedet skače po mizah, moti pouk, uničuje stvari (recimo pride hčerka z novim dežnikom v šolo in prvi dan pride domov s polomljenim ker ga je ta mali zlamal, itd, itd, itd...). Na prehodu iz prvega v drugi razred so rekli da ga bodo prešolali na šolo s prilagojenim programom, pa iz tega ni bilo nič. Njegova mama je zdravnica in je predstavnica v svetu staršev in se za to funkcijo tudi vsako leto sama javi. In potem preberem na alterju kako je treba malega ošamarit, čeprav je edini, ki si zaluži en konkreten "pogovor" njegova mama. In manjkajoči ampak prisotni foter.

B81 · 6. mar 2018

Mali mora vseeno dobis samar od uciteljice potem pa se od ravnatelja, da ve, da v soli ni mame, kateri lahko skace po glavi, jebiga saj se hudo slisi, ampak mama ga ne bo prepricala, da mora v soli dat mir. No lahko pa da mu delamo krivico in je hiperaktiven, mogoce bi ga moral zdravnik pregledat (ne lih mama)...

Pepe · 6. mar 2018

Zanimivo, da se tako otroci pogosto "zgodijo" ali zelo malomarnim ljudem (pijanci, nasilneži) ali pa karierno zelo uspešnim ljudem.

darjan · 6. mar 2018

Zakaj pa? Obojni nimajo časa in zapostavljajo otroke ali pa nimajo časa za pravo vzgojo oz le-to prepuščajo "drugim".

jest5 · 6. mar 2018

Uporabnik jello je napisal:
Njegova mama je zdravnica in je predstavnica v svetu staršev in se za to funkcijo tudi vsako leto sama javi.

Ne razumem... Zakaj se kdo drug ne javi?

smoukar · 6. mar 2018

Uporabnik jello je napisal:
Tudi pri nas je en takšen, serje po glavi vsem po spisku že od vrtca dalje, zdaj je v tretjem razredu. Kriči na prfokso, ne spoštuje avtoritete, ko je treba sedet skače po mizah, moti pouk, uničuje stvari (recimo pride hčerka z novim dežnikom v šolo in prvi dan pride domov s polomljenim ker ga je ta mali zlamal, itd, itd, itd...). Na prehodu iz prvega v drugi razred so rekli da ga bodo prešolali na šolo s prilagojenim programom, pa iz tega ni bilo nič. Njegova mama je zdravnica in je predstavnica v svetu staršev in se za to funkcijo tudi vsako leto sama javi. In potem preberem na alterju kako je treba malega ošamarit, čeprav je edini, ki si zaluži en konkreten "pogovor" njegova mama. In manjkajoči ampak prisotni foter.

Tole je malo čudno. Mi smo kmalu opazili težavno obnašanje in konec prvega razreda je že imela en kup obiskov psihologov in socialnih ter zdravnikov. Seveda smo se obrnili na šolo in takoj dobili pomoč. Veliko zahvale gre naši šoli, da se toliko zavzemajo za otroke.

jello · 6. mar 2018

Uporabnik jest5 je napisal:
Ne razumem... Zakaj se kdo drug ne javi?

A si se ti javil? Ker ni treba in smo vsi veseli da se je nekdo javil. Saj, to s problemom nima neke veze, to sem napisal da sem orisal okoliščine. Če bi bil kateri drugi nebi nič rešil. Bila so obdobja ko je bil v prvem razredu tudi po 3x tedensko pri ravnatelju, pošiljali so ga iz razreda, k psihologu,....

Denis, ne, ni mu treba dobit niti ene batine. Ponavljam, niti ene. Batine ne rešujejo ničesar, dajejo pa malemu potrditev oziroma legitimirajo njegov način iskanja pozornosti.

msenjur · 6. mar 2018

sorry, sam kdaj pac ne gre drugace. avtoriteto je treba vzpostavit. in kdaj pogovor ni dovolj.

jello · 6. mar 2018

Kdo pa je to rekel? Ne da včasih ni dovolj, pri njem 5 let pogovorov ni bilo dovolj. In tudi batine ne bodo, zato ker je težava drugje. Če avtoritete niso vzpostavile vzgojiteljice v vrtcu, je niti učiteljica v tretjem razredu ne bo. Če ga še tako mlati. Težavo ima doma in tam jo treba rešit.

Pepe · 6. mar 2018

Včasih gre tudi za psihično bolezen, ki je pri otroku še niso odkrili. Pogosto tudi zato, ker se starši slepijo, da je njihov otrok čisto (nad)povprečen in ne želijo, da se kaj ugotovi.
Žalostno je le, da zaradi tega trpi cel razred in zaposleni na šoli.

B81 · 6. mar 2018

Uporabnik jello je napisal:
Denis, ne, ni mu treba dobit niti ene batine. Ponavljam, niti ene. Batine ne rešujejo ničesar, dajejo pa malemu potrditev oziroma legitimirajo njegov način iskanja pozornosti.

Kaj pa vem...vcasih se je to resevalo na dokaj kulturni nacin. Pred 50-imi leti so jih dejansko pretepli, to so se ucitelji izzivljali nad ubogimi otroci.
V 80-ih pa je bila klofuta znak, da se nekaj ne sme. Mi smo to razumeli, na sreco. In je bil mir celo leto.

Danes otroci niti ne vejo, kaj je avtoriteta. Mi smo vedeli. Pa mi povej, kaj bo nastalo iz takega otroka, ki ne spostuje nikogar in nicesar. Ima idealne pogoje. Za policijo, ko bo starejsi.
Tako pa namesto da bi si ucitelji smeli nekako poskusat vzpostavit red in mir (z dretjem, ne nujno samarom

), ne smejo nic in za to pride cela banda strokovnjakov v solo, da malega cisto zmedejo. Prevec se komplicira

jello · 6. mar 2018

Iz mojega obdobja se praktično ne spomnim razreda, ko nebi imeli enega ali dveh pacientov, ki so delali pyzdarije. Večkrat ko je letel iz razreda ali kaj uničil bolj mu je bilo v veselje. Leteli so ključi, glave so butale ob table,....ni da ni....koliko je nasilje pomagalo naj si vsak razlaga sam. Sicer pa, ne vem ali ste že toliko v letih, ampak pomoje samo mal pozabljate in potem pišete kako je bilo včasih vse super, danes pa vse zanič....no, ni bilo in ni. Niti približno.

B81 · 6. mar 2018

Vprasaj se, kje so danes tisti z glavami ob tabli.
Pri nas vsi normalni z druzinami, niti en pacient ni npr. v arestu ali kaj podobnega.

Sonček ustrahuje na šoli

Guru

Guru

Guru

Guru

Fizikalc

Guru

Guru

Guru

Guru

Vulkanizer

Guru

Majstr

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Podobne teme