Citat:
Uporabnik ikst pravi:
Imam sicer omejene izkušnje. Do zdaj samo 1 batch z no-chill metodo, pa še ta ni fertik. Ampak, kolikor berem, so večino tega, kar si napisal ovrgli.
- Oksidacija naj ne bi bila problematična na tem nivoju. Če normalno pretočiš pivino v fermentor ali drugo posodo je izpostavljenost zraku minimalna.
- Cold break baje vseeno nastane, samo počasneje. Ljudje, ki se poslužujejo te metode, pravijo, da je pivo enako čisto.
- Bakterij načeloma ni zraven, ker je posoda, v kateri se pivina ohlaja, zaprta. Vrela tekočina pobije vse, kar je bilo prej v posodi.
Bomo videli. Poročam o rezultatih, ko dam čez par batchov. Če kuham manjše batche sicer ohlajanje ni problem. Za 20l in več, bom pa verjento kar prakticiral tole, sploh zdaj, ko bodo temperature malo nižje.
Res je da je absorbcija kisika pri visokih temperaturah zelo slaba, ampak to ne pomeni da je ni. Sem že večkrat napisal da oksidacija ni binarna opcija (torej da je ali pa je ni) ampak analogna spremenljivka in bilokje se da omejiti vnos kisika v pivo je to pametno naredit ker bo v vsakem primeru na koncu pivo manj podvrženo oksidaciji. Lahko jasno tudi mešaš pa točiš v flaške z veliko kisika pa to načeloma ne bo vplivalo kratkoročno na okus, ampak realno bo pa pivo vsak dan slabše ker bo kisik naredil svoje (* ena piva dejansko celo rabijo nekaj oksidacije da postanejo dobra, recimo močnejša piva).
Za cold break je spet enako kot zgoraj, nastane vedno oz. z znižanjem temperature se beljakovine in ostali trdi delci posedejo na dno. Ampak bistvo pravega cold breaka je "termalni šok", torej je ohlajanje tako hitro da se beljakovine zgostijo preden potonejo na dno. Če povem po domače, če počasi ohlajaš padajo beljakovine na dno kot sneg pozimi, cold break pa naredi to da padajo na tla snežaki (in od padajočih snežakov boš težje sčistil dovoz ker bodo bolj zbiti kot pa od lepega suhega snega)!
Glede tvoje prakse, 5l piva se shladi v parih urcah kar ni noben problem. 30l vrelega piva boš pri sobni temperaturi hladil pa par dni!