Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Optimale ni, odvisi od zunanjih spremenljivk. Načeloma pa luknje so ponavadi med 2 do 3mm, razmak je pri industrijski pločevini je okoli 1.5-2x premera luknjic kar je ok (prehodnost pri prej omenjenem premeru luknjic 30%+-5%) . Večinoma se taka pločevina uporablja tudi v DIY variantah.
Če greš v detajle pa vzemi da je premer luknje kot sem omenil, večji bo delal probleme v začetni fazi ker bo vleklo "smeti" skozi, manjši premer tvegaš da se bo zamašilo. Glede prehodnosti pa je tako da odvisi kaj in kako hitro želiš spravit skozi, večja prehodnost pomeni da bo tekočina hitreje tekla in obratno. Čisto konkreten primer recimo za mash tun-e, če je mash tun hladilna torba (ozke in visoka, torej majhna površina na veliko prostornino) je bolje imeti manjšo prehodnost ker bo pritisk nad mrežo velik in ker je za izpiranje boljše da je počasno se pač z manjšo prehodnostjo to kompenzira. Če delaš pa drozganje v posodi ki ima drugačno razmerje (recimo lonec z veliko površino dna glede na volumen) je pa bolje imet večjo prehodnost ker ni na mrežo nobenega pritiska in posledično da teče enako hitro kot v prejšnjem primeru hladilne torbe rabiš več "lukenj". Seveda je tu še en kup spremenljivk, recimo glede na prej povedano je velika razlika ali delaš "infuzisko" ali pa "leteče" drozganje.
V glavnem če bi bil perfekcionist potem bi imel na zalogi več razlčičnih varinat falš dna, ker pa načeloma blazne razlike ni glej samo da so luknje/razmak mreže velikosti kot sem omenil (tudi ročno vrtanje v pleh s končno prehodnostjo 10% bo delovalo).
Glede ravnosti je vseeno oz. spet ni ampak se ne obremenjevat. Večina jih ukrivi navzgor, ampak samo zaradi tega da sama mreža/cedilo drži distanco od dejanskega dna.
Bil sem na ogledu dveh mikropivovarn in obe pivovarne sta imele reže namesto luknjic. Plevnikov drozgalnik ima tudi reže z razmakom 1,5mm. Če je to boljše kot luknjice pa ne vem. Trenutno se tudi sam ubadam s temi vprašanji. Namen imam naredit drozgalnik iz inox soda za vino. 20-30cm nad dejanskim dnom bi dal lažno dno z režami. Za izpiranje bi uporabil fly sparge. Precejan slad bi pa s pomočjo črpalke pretočil nazaj v kotel za kuhanje. Pri določanju višine lažnega dna se mi zdi pomembno upoštevat hitrost precejanja, da se gladina precejanega sladu ne dotakne lažnega dna in drozge. Tako da višina niti ni toliko pomembna, če paziš da slad odteka hitreje kot se preceja.
Glede rež imajo večjo pretočno površino oz. se kasneje zafilajo z "granulastim" materialom. Po domače povedano v luknjo ti pride en kos sladu in ti jo zafila ter totlano izniči pretok, pri reži je to težje ampak hkrati še vedno ohraniš zadrževalni sistem (trda snov ne gre naprej). Je pa pri režah potrebno imeti manjši razmak.
Kot sem že omenil bistven filtrirni material je slad sam, kaj ga drži in kako ga drži da ne gre dalje v cevi je pa odvisno od postopka drozganja.
Sam bi rekel da je pri letečem izpiranju (fly sparge) bolje uporabit večje luknje oz. reže ker se slad zelo hitro zbije in ustvari svojo filtrirno površino. Pri infuzijskem pa imaš vedno nad sladom precej vode in s tega stališča ni slad nikoli povsem zbit ker ga vzgon vode dviguje. Tu bi po mojem bolje bilo uporabit luknjice.
Glede višine dna ni tako pomembno če gledamo klasični pretočni drozgalnik, vsekakor mora bit falš dno višje od iztočne cevi (torej sladica mora prej začeti odtekat kot pa pride do "vrha" dna). Če imaš pa aktivni drozgalnik (pod njim "kuriš") in delaš večstopenjsko drozganje je pa pametno imeti malce več razmaka da se gretje ne preneša dirketno na slad (velja tako za sisteme s pumpami kot tudi za pasivne sisteme).
Kot sem že omenil bistven filtrirni material je slad sam, kaj ga drži in kako ga drži da ne gre dalje v cevi je pa odvisno od postopka drozganja.
Sam bi rekel da je pri letečem izpiranju (fly sparge) bolje uporabit večje luknje oz. reže ker se slad zelo hitro zbije in ustvari svojo filtrirno površino. Pri infuzijskem pa imaš vedno nad sladom precej vode in s tega stališča ni slad nikoli povsem zbit ker ga vzgon vode dviguje. Tu bi po mojem bolje bilo uporabit luknjice.
Glede višine dna ni tako pomembno če gledamo klasični pretočni drozgalnik, vsekakor mora bit falš dno višje od iztočne cevi (torej sladica mora prej začeti odtekat kot pa pride do "vrha" dna). Če imaš pa aktivni drozgalnik (pod njim "kuriš") in delaš večstopenjsko drozganje je pa pametno imeti malce več razmaka da se gretje ne preneša dirketno na slad (velja tako za sisteme s pumpami kot tudi za pasivne sisteme).
Mislis, da bi slo z batch sparge metodo pri inox sodu? Da bi zlil celotno kolicino sparge vode v sod, premesal in pocakal 10 min in naredil vorlauf tako kot delam sedaj s hladilno torbo? Samo razlika je v tem, da se bi pri sodu pivina zacela ze takoj ko bi zlil vodo noter odcejat. Mogoce to niti ni problem. Medtem ko s fly sparge metodo ne bi premesal drozge in ze nastalega filtra. Tako da bi lahko samo dalje precrpaval.
Kar sem govoril z peilconom, mi je svetoval, naj ne dam razmaka med lažnim in realnim dnom več kot 2 cm. Če prav pomislim ima prav, saj bi v primeru velikega razmaka odtekla vsa voda prehitro, namesto da bi se zrnje notr namakalo.
A mi lahko razložita še razliko med obema vrstama drozganja (fly pa infusion) kateri naj bi dal boljše rezultate?
A mi lahko razložita še razliko med obema vrstama drozganja (fly pa infusion) kateri naj bi dal boljše rezultate?
Meni se zdi smiselno. Sedaj sem sele zastekal pravi pomen ekspanzijske posode pri drozgalniku. Ker ne mores precerpavati direkt pivine izpod laznega dna, ker je samo 2 cm razmaka in bi potem potegnu na silo se drozgo skozi lazno dno. Ce prav razmisljam...
Fly nacin je samo metoda za izpiranje sladkorja, ki je se ostal po koncanem mashu. Pri fly nacinu pocasi polivas s kapljicami vode (76 stopinj) vrh drozge. Kot pocasen tus nad drozgo. Ne sme se pa nabrati prevec vode nad drozgo, 2cm je ok. To ti tudi pove, ce je hitrost kapljanja optimalna. Da mas gladino vode nad drozgo vedno enakomerno. S to metodo dosezes dobis vecji izkoristek. Vec preostalega sladkorja izperes kot z batch sparge. Pri batch sparge pa samo polijes z doloceno kolicino vode segreto na 76 stopinj, premesas drozgo, pustis 10 min, naredis vorlauf in pretocis. Infusion je pa nacin drozganja. To ko segrejes vodo na 73 stopinj, dodas zito in temperatura v hladilni pade nekje na 66. Potem pa pustis 1h da se izlocijo sladkorji. Potem naredis vorlauf in precedis v lonec. Za tem pa sledi fly sparge ali pa batch sparge.
Fly nacin je samo metoda za izpiranje sladkorja, ki je se ostal po koncanem mashu. Pri fly nacinu pocasi polivas s kapljicami vode (76 stopinj) vrh drozge. Kot pocasen tus nad drozgo. Ne sme se pa nabrati prevec vode nad drozgo, 2cm je ok. To ti tudi pove, ce je hitrost kapljanja optimalna. Da mas gladino vode nad drozgo vedno enakomerno. S to metodo dosezes dobis vecji izkoristek. Vec preostalega sladkorja izperes kot z batch sparge. Pri batch sparge pa samo polijes z doloceno kolicino vode segreto na 76 stopinj, premesas drozgo, pustis 10 min, naredis vorlauf in pretocis. Infusion je pa nacin drozganja. To ko segrejes vodo na 73 stopinj, dodas zito in temperatura v hladilni pade nekje na 66. Potem pa pustis 1h da se izlocijo sladkorji. Potem naredis vorlauf in precedis v lonec. Za tem pa sledi fly sparge ali pa batch sparge.
Sedaj ko sta mi malo razložila besede, lahko opišem kako bom čez kak mesec jaz delal.
Cisterno za vino sem predelal. Čisto na dno sem montiral izhodni ventil. Na vrhu imam pa vhodnega.
2cm pod dnom bo lažno dno. Na dnu in nakje na sredi bosta dva bimetalna termometra.
Druga posoda je kotel (na drva
). Vmes bo pretočna črpalka, ki bo prečrpavala sladico/vodo.
Zrnje bo šlo v prvo posodo, zalil ga bom z vročo vodo (infusion drozganje). Po kaki uri, ga bom precedil in sladico segrel za par stopinj (delal bom dvostopenjski mash) Po pol ure dodatnega drozganja na višji temperaturi, bom začel fly sparge. Počasi odprem pipico da začne odtekati pivina, na vrhu pa počasi polivam z vročo vodo. Bi to šlo? kaki popravki?
Lp
Cisterno za vino sem predelal. Čisto na dno sem montiral izhodni ventil. Na vrhu imam pa vhodnega.
2cm pod dnom bo lažno dno. Na dnu in nakje na sredi bosta dva bimetalna termometra.
Druga posoda je kotel (na drva
). Vmes bo pretočna črpalka, ki bo prečrpavala sladico/vodo.Zrnje bo šlo v prvo posodo, zalil ga bom z vročo vodo (infusion drozganje). Po kaki uri, ga bom precedil in sladico segrel za par stopinj (delal bom dvostopenjski mash) Po pol ure dodatnega drozganja na višji temperaturi, bom začel fly sparge. Počasi odprem pipico da začne odtekati pivina, na vrhu pa počasi polivam z vročo vodo. Bi to šlo? kaki popravki?
Lp
Dobro v osnovi sem tudi sam malce zamesal pojme oz. poenostavil!
Tu je govora o dveh pojmih in sicer drozganju (mashing) in izpiranju (sparging). Drozganje je naceloma pri homebrewingu postopek namakanje sladu v ustrezno topli vodi. Drozganje se izvaja na vec načinov in po več metodah, osnovna načina v homebrewingu sta infuzijsko drozganje, kjer slad usujemo v neko količino ustrezno tople vode oz. če je multistep potem dodajamo ustrezno količino toplejše vode da dvigamo temperaturo drozge, drugi tip pa je drozganje s segrevanjem tu pač zmešamo slad in vodo skupaj in nato celotno drozgo segrevamo do želene temperature (ali več njih). Prvi način se dela ponavadi v "hladilnih torbah", drugi način pa v kotlih/loncih.
Druga stvar pa je izpiranje, tu poznamo batch sparge kjer na prej omenjeno drozgo vlijemo vso vodo na mashout temperaturi (78C) in potem sladico izpustimo kot celoto (ameriška metoda). Pri večjih količinah oz. zaradi prakticnosti se uporablja tudi dvojno batch izpiranje (angleška metoda), tu pač dolijemo vodo 1x do vrha posode, izperemo in postopek ponovimo. Drozga je v obeh načinih precej redka oz. je voda v času izpiranja v visokem razmerju do sladu. Ker je vode veliko potem "slad" plava v njej in da se naredi ustrezen filter rabimo precej časa (potreben je dalši čas recirkulacije), zato je pri takem načinu bolje uporabit bolj "fine" filtre za fejk dno.
Fly sparge je pa način kjer drozgo naredimo relativno gosto (večinoma 1:2 do 1:2.5) in po končanem drozganju se na vrh sladice škropi počasi vodo na mashout temperaturi, ki pronica čez slad in izteka proti dnu. Filter iz sladu je tu ves čas idealno kompakten zato se lahko uporabi bolj grob filter ker zbit slad ne bo prehajal dalje.
Upam da sem sedaj jasno napisal kako pa kaj. Kaj od opisanega je boljše/lažje pa odvisi od opreme ($$$) in preferenc posameznika. Recimo kvaliteta piva ali pa efektivnost je od BIAB metode dalje povsem ekvivalentna kar lahko tudi sam potrdim ker delam na vse možne načine. Osebno dobim najboljši izkoristek pri modificirani BIAB metodi, pri klasiki je pa fly sparge par odstotkov bolj efektiven od batch sparginga ce predpostavimo da je osnovna sladica enako gosta in se potem uporabi mashout voda v enakem razmerju v obeh načinih (so pa tudi osebki ki dobijo kontra rezultat). Tako da po mojem mnenju naj vsak izbere tist posopek ki mu ga je lažje izvajat z opremo ki jo ima.
Tu je govora o dveh pojmih in sicer drozganju (mashing) in izpiranju (sparging). Drozganje je naceloma pri homebrewingu postopek namakanje sladu v ustrezno topli vodi. Drozganje se izvaja na vec načinov in po več metodah, osnovna načina v homebrewingu sta infuzijsko drozganje, kjer slad usujemo v neko količino ustrezno tople vode oz. če je multistep potem dodajamo ustrezno količino toplejše vode da dvigamo temperaturo drozge, drugi tip pa je drozganje s segrevanjem tu pač zmešamo slad in vodo skupaj in nato celotno drozgo segrevamo do želene temperature (ali več njih). Prvi način se dela ponavadi v "hladilnih torbah", drugi način pa v kotlih/loncih.
Druga stvar pa je izpiranje, tu poznamo batch sparge kjer na prej omenjeno drozgo vlijemo vso vodo na mashout temperaturi (78C) in potem sladico izpustimo kot celoto (ameriška metoda). Pri večjih količinah oz. zaradi prakticnosti se uporablja tudi dvojno batch izpiranje (angleška metoda), tu pač dolijemo vodo 1x do vrha posode, izperemo in postopek ponovimo. Drozga je v obeh načinih precej redka oz. je voda v času izpiranja v visokem razmerju do sladu. Ker je vode veliko potem "slad" plava v njej in da se naredi ustrezen filter rabimo precej časa (potreben je dalši čas recirkulacije), zato je pri takem načinu bolje uporabit bolj "fine" filtre za fejk dno.
Fly sparge je pa način kjer drozgo naredimo relativno gosto (večinoma 1:2 do 1:2.5) in po končanem drozganju se na vrh sladice škropi počasi vodo na mashout temperaturi, ki pronica čez slad in izteka proti dnu. Filter iz sladu je tu ves čas idealno kompakten zato se lahko uporabi bolj grob filter ker zbit slad ne bo prehajal dalje.
Upam da sem sedaj jasno napisal kako pa kaj. Kaj od opisanega je boljše/lažje pa odvisi od opreme ($$$) in preferenc posameznika. Recimo kvaliteta piva ali pa efektivnost je od BIAB metode dalje povsem ekvivalentna kar lahko tudi sam potrdim ker delam na vse možne načine. Osebno dobim najboljši izkoristek pri modificirani BIAB metodi, pri klasiki je pa fly sparge par odstotkov bolj efektiven od batch sparginga ce predpostavimo da je osnovna sladica enako gosta in se potem uporabi mashout voda v enakem razmerju v obeh načinih (so pa tudi osebki ki dobijo kontra rezultat). Tako da po mojem mnenju naj vsak izbere tist posopek ki mu ga je lažje izvajat z opremo ki jo ima.
Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Sedaj ko sta mi malo razložila besede, lahko opišem kako bom čez kak mesec jaz delal.
Cisterno za vino sem predelal. Čisto na dno sem montiral izhodni ventil. Na vrhu imam pa vhodnega.
2cm pod dnom bo lažno dno. Na dnu in nakje na sredi bosta dva bimetalna termometra.
Druga posoda je kotel (na drva
Zrnje bo šlo v prvo posodo, zalil ga bom z vročo vodo (infusion drozganje). Po kaki uri, ga bom precedil in sladico segrel za par stopinj (delal bom dvostopenjski mash) Po pol ure dodatnega drozganja na višji temperaturi, bom začel fly sparge. Počasi odprem pipico da začne odtekati pivina, na vrhu pa počasi polivam z vročo vodo. Bi to šlo? kaki popravki?
Lp
Zakaj bos sladico precedil in segrel za par stopinj?
Mislis, da ne bo prislo do oksidacije zaradi vhodnega ventila na vrhu cisterne? (drozga pada iz visine na lazno dno in se obogati s kisikom). Jaz sem nameraval to izvest brez ventila. Samo cev iz crpalke bi polozil na lazno dno in vključil crpalko. Ob tem bi pa s prestavljanjem cevi pazil, da se drozga cimmanj peni ( oksidira). Bos izoliral cisterno? Namen imam narediti podobno zadevo, zato te sprasujem na podlagi cesa si se tako odlocil za tako izdelavo. Bos uporabil luknjasto ali zarezano dno?
1. Segrel bi za par stopinj, ker vedno delma več stopenjsko drozganje (najprej kako uro na okoli 62, potem pa še pol ure na 69 stopinj C. Pač odvisno kak rezultat želim.
2. Oksidacija se mi ne zdi problematična, ker itq se vse to dogaja pred kuhanjem pivine in se bo takrat že spucalo, sej tudi če mešaš med kuhanjem oksigeniraš, pomoje to ni problem...sicer bom pa itak lahko na koncu ventila podaljšal cev direkt nad gladino pivine, če bo potrebno. Mi je pa všeč da imam nasredi še en ventil, da imam lahko zaprt sistem.
3. Za sedaj cisterne ne bom izoliral, če bom pa imel preveč temperaturnih izgub, jo bom kasneje oblimal z stiroporjem in oblekel v les. Je pa ideja da bi med lažno in realno dno montiral električni grelni element in termostat, ki bi mi sladico segreval, z to idejo se še malo igram in še kako leto definitivno ne bo realizirana,
4. Dno bo kar luknjasto, ker mi ga lahko kolega naredi in za začetek ne bom kompliciral.
2. Oksidacija se mi ne zdi problematična, ker itq se vse to dogaja pred kuhanjem pivine in se bo takrat že spucalo, sej tudi če mešaš med kuhanjem oksigeniraš, pomoje to ni problem...sicer bom pa itak lahko na koncu ventila podaljšal cev direkt nad gladino pivine, če bo potrebno. Mi je pa všeč da imam nasredi še en ventil, da imam lahko zaprt sistem.
3. Za sedaj cisterne ne bom izoliral, če bom pa imel preveč temperaturnih izgub, jo bom kasneje oblimal z stiroporjem in oblekel v les. Je pa ideja da bi med lažno in realno dno montiral električni grelni element in termostat, ki bi mi sladico segreval, z to idejo se še malo igram in še kako leto definitivno ne bo realizirana,
4. Dno bo kar luknjasto, ker mi ga lahko kolega naredi in za začetek ne bom kompliciral.
Ok. Najbrz imas prav glede oksidacije. Sklepal sem po tem, ker sem velikokrat zasledil na tujih forumih kjer povdarijo, da naj drozgo ko dodajemo zito v vodo pocasi mesamo, da ne povzrocimo oksidacije. Zanimiv projekt si si zadal, porocaj kako se obnese. Sam bom pa cisterno uporabil samo za precejanje in izpiranje z fly sparge. Drozganje pa v kotlu.
Bom poslikal ko bo narejeno, ti pa prosim tudi
Pri meni bo tako: v cisterni bom drozgal, med tem ko se mi bo voda grela v kotlu (alfa kotel za žganjekuho na drva). Ko bo drozganje in izpiranje končano, bom sladico preselil v alfa kotel in jo tam kuhal in hmeljaril. V tem času bom tropine iz drozgalnika izpraznil in ga spucal. Ko bo pvina v kotlu kuhana, jo bom še vročo prečrpal nazaj v cisterno iz katere bom vzel lažno dno in noter vstavil hladilno spiralo, ki bo shladila pivino na željeno temperaturo.
Pri meni bo tako: v cisterni bom drozgal, med tem ko se mi bo voda grela v kotlu (alfa kotel za žganjekuho na drva). Ko bo drozganje in izpiranje končano, bom sladico preselil v alfa kotel in jo tam kuhal in hmeljaril. V tem času bom tropine iz drozgalnika izpraznil in ga spucal. Ko bo pvina v kotlu kuhana, jo bom še vročo prečrpal nazaj v cisterno iz katere bom vzel lažno dno in noter vstavil hladilno spiralo, ki bo shladila pivino na željeno temperaturo.
Ja tudi drozga se lahko oksidira kar povzroči nepravilno oz. drugačno delovanje encimov od optimalnega + kisik se lahko veže še na kakšne druge snovi v sladu in tvori "okside" ki lahko vplivajo na kočno kakovost in tudi izgled piva. Vendar ko sladica ni več v stiku z sladom problem oksidacije ni več prisoten v taki količini da bi imel vpliv. Torej po končanem drozgaju / med izpiranjem se lahko sladico izpostavi zraku ker bo med 60 min vrenjem kisik itak šel povečini ven.
Se je pa oksidaciji piva vedno potrebno izogibat oz. jo omejit na "hot side" ker pri višjih temperaturah se kisik raje in bolj "trdo" veže na snovi. Ampak po drugi strani če se spomnimo koliko dela je potrebnega za aeracijo pivine pred dodajanjem kvasa, potem še tako nerodno in neprimerno pretakanje ne more vnesti veliko kisika!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Ja tudi drozga se lahko oksidira kar povzroči nepravilno oz. drugačno delovanje encimov od optimalnega + kisik se lahko veže še na kakšne druge snovi v sladu in tvori "okside" ki lahko vplivajo na kočno kakovost in tudi izgled piva. Vendar ko sladica ni več v stiku z sladom problem oksidacije ni več prisoten v taki količini da bi imel vpliv. Torej po končanem drozgaju / med izpiranjem se lahko sladico izpostavi zraku ker bo med 60 min vrenjem kisik itak šel povečini ven.
Se je pa oksidaciji piva vedno potrebno izogibat oz. jo omejit na "hot side" ker pri višjih temperaturah se kisik raje in bolj "trdo" veže na snovi. Ampak po drugi strani če se spomnimo koliko dela je potrebnega za aeracijo pivine pred dodajanjem kvasa, potem še tako nerodno in neprimerno pretakanje ne more vnesti veliko kisika!
Mišljeno je bilo pretakanje drozge iz kotla v precejalnik. Se pravi, da je sladica še vedno v stiku s sladom in krepko nad 27 stopinj, kar je dovolj, da se veže nekaj kisika. Kot si sam povedal, najboljše se je izognit oksidaciji. Zato sem domneval, da je boljše drozgo pretočit previdno s cevjo v roki v precejalnik, kot pa jo spustit iz višine, da pljuska ob dno.
Pri aeraciji se absorbira veliko kisika, vendar kolicine absorbcije kisika pri aeraciji in pri oksidaciji ne mores primerjat, ker ima vsaka svoj ucinek. Za spremembo okusa in izgleda pive verjetno ni potrebno taksnih kolicin kisika kot se ustvari pri aeraciji. Dovolj je ze da pogresis malo tukaj in malo tam, pa se ze lahko pozna.
- Status