Sam svoj pivovar

Zanima me še o vrednosti FG če je vrednost FG= 1,012 katera je predpisana po 14 dnevih 1,008
Kaj to pomeni da sem kaj zajebal ali kaj drugega?
Eni pišejo da merijo drugi samo na začetku tako da ne vem kaj je najboljše.
Hvala za vaše odgovore.

Če dodajaš kaj svojega, imaš drugačen FG, odvisno tudi od kvasovk, temperature vretja, koliko si v štartu vnesel kisika itd

Za začetek lep pozdrav vsem pivovarskim mojstrom in entuziastom. Lepo je videti, da takšna skupnost v Sloveniji raste, naj nas bo čim več.

Imam vprašanje glede dobave sestavin. Do sedaj sem opazil, da se jih dobi samo na mojepivo, sam-svoj-pivovar in hmezadu (prilagam zadnji cenik, če komu koristi). Kje vi dobavljate svoje sestavine, ni druge alternative kakor tujina?

Nazadnje vprašanje glede kvasovk WB-06. Raziskujem pšenična piva in ciljam na banano aromo in saden svež okus. Za WB-06 sem bral, da to dosežes tako, da 1) underpitchaš, da so kvasovke malce pod stresom in 2) dvigneš T nad 20°C. Po mojih izkušnjah (in sodeč po drugih postih na forumih) žal kvasovke dajo malce kiselkast flavour, pa sem precej prepričan, da ni prišlo do infekcije (imel sem dva različna fermentorja, enkrat ekstrakt in enkrat all-grain). Je pri pšeničnih pivih potreben še kakšen dodaten trik, je treba vzeti kakšne druge kvasovke? Pri nas je na voljo samo Fermentis ...

Cheers!

Probaj še s kvasovkami Wyeast 3068 (lahko ekstra naročiš pri sam svoj pivovar), kolegi so bili precej navdušeni nad izdelkom (ponavadi pijejo Franziskanerja, Paulanerja, Weihenstephanerja, Benediktinerja...). Je bila pa temperatura malce nad 20C, tako da se je kar precej banane vonjalo. Je pa potrebno seveda tako kot pri normalnih weizenih stočiti celo vsebino v kozarec (zadnji palec premešati v flaši).

Uradno priporočilo je:
for clover flavors : below 22°C (71.6°F)
for banana flavor: above 23°C (73.4°F)

Načeloma imajo pšenična piva malo kislega okusa, to je pravilno. Problem je če daš relativno malo pšeničnega sladu napram ječmenovemu potem kislost udari ven. Ker da kvas precej oz. večino arome je potrebno to upoštevat in pivo MORA bit motno ker drugače imaš kislo vodo v kozarcu.

Glede nakupa je to kar je, eno leto nazaj še tega ni bilo! Sam svoj pivovar dobavlja po naročilu od mr. malt kjer imajo tudi druge kvasovke, drugače pa tujina (poštnina za en pack/epruveto kvasa ni tako velika).

Kot obljubljeno, pripenjam par slik moje opreme in izdelkov, mogoče bo komu kaj pomagalo


noj stari mlin, sedaj imam klasičnega barley crusher, ker ta mi je prefino mlel in se mi je drozgalnik mašil, bi bil pa zelo primeren za BIAB metodo, ga tudi ugodno prodam


Moj drozgalnik, koncept skopiran iz youtuba, sicer pa drži 120L


Kuhanje: v ozadju podložena cisterna z gorilnikom, tisto sivo je impro hladilnik (obrazložim v naslednji sliki), na končni verigi je pa še steklen fermentor.


Hladilnik je v celoti iz stiroporja. Notr imam približno 6 m cevi in 6 pingvinov, ki jih predhodno zamrznem v zmrzovalniku, vse skupaj zalijem z mrzlo vodo in tako se pivina počasi ohlaja. Ker je pa stvar dokaj nerodna, sem končno dobil inox hladilnik (naslednja slika), inox, ker mislm delati tudi cider in sem se bakru izognil zaradi morebitnega zelenega volka.


to je omenjeni hladilnik



Tako sem rešil, par postov višje omenjeno problematiko pranja steklenih fermentorjev. Na koncu zmečkana bakrana cev, ustvari veliko pritiska in lepo razprši curek, podobno stvar uporabljam tudi za steklenice, brez kakršnih koli oxijev in čistil, samo to+ vročo vodo, včasih sem pa oprane steklenice steriliziral kar v mamini pečici na približno 150 stopinj.


Vretje pivine (2 dan)




Tole imam za polnjenje steklenic. Plastična lamela za kable mi daje oporo (cev je notr v njej) na začetku sem pustil kak cm rezerve, da mi ne zavha usedline, na drugem koncu je pa polnilna palica.



Pivo

To je za enkrat to, se pa oprema dopolnjuje, če bo prav bo v enem letu stala majhna pivovarnica z še boljšo opremo, bi pa povabil še ostale mojstre da poslikate svojo opremo in pomagate k izboljšanju pivovarstva. Vsaka ideja pride prav

Kaj poleg ChemiPro Oxi še uporabljate za čiščenje?

Obstaja kakšna alternativa? Gledal sem sestavo in piše, da je to v bistvu natrijev perkarbonat. Je kaj takega tudi primerno?
http://www.vega-shop.si/belilo-pralni-kompleks-mana-o2.html
http://www.bio-farmer.si/ekolo...b_category=true
http://www.sonett-online.de/2slow/bleachslo.htm
So v bistvu "no-rinse" sanitizerji kar belila?

Kako je z varekino, a jo je potrebno spirat?

Citat:
Uporabnik si30n pravi:
Kaj poleg ChemiPro Oxi še uporabljate za čiščenje?

Obstaja kakšna alternativa? Gledal sem sestavo in piše, da je to v bistvu natrijev perkarbonat. Je kaj takega tudi primerno?
http://www.vega-shop.si/belilo-pralni-kompleks-mana-o2.html
http://www.bio-farmer.si/ekolo...b_category=true
http://www.sonett-online.de/2slow/bleachslo.htm
So v bistvu "no-rinse" sanitizerji kar belila?

Kako je z varekino, a jo je potrebno spirat?

Klikni za razširitev

Jaz sem si nabavil no-rinse raztopino od maltmillerja. Vsebuje iste sestavine kot starsan.
Kot sem bral na forumih je raztopina aktivna lahko aktivna tudi več mesecev.
Jaz naredim tako, da pripravim 5l raztopine in potem z tem oblivam površino fermentorja in opreme 1 minuto.
Potem raztopino prelijem nazaj v posodo in jo uporabim lahko še naslednjič.
Zaenkrat vse ok!

Kot vidim, vas večina kar močno komlicira z razkuževanjem.
Sam sem takega mnenja: Pri pivu je čistoča zelo pomembna, tukaj nimamo kaj!
Iz začetka sem tudi jaz uporabljal oxije in podobno na polno!
Sem pa z izkušnjami prišel do tega, da nimam ne oksija ne nč podobnega že 2 leti, pa do sedaj nism imel še nobene okužbe (trkam)
Fermentor (naj bo steklen ali plastičen) po vsaki uporabi operem z gobico in malo detergenta, tako da odstranim vidno umazanijo od pene. Ko ga postavim v kot, kjer čaka na naslednjo polnjenje, pustim notr malo detergenta in vode, ter ga zaprem. Pred polnitvijo ga še trikrat sperem z vročo vodo in to je to, stvar funkcionira.
Steklenice po vsaki uporabi sperem z vodo (ravno toliko da ni notr usedline) pred flaširanjem isto: dvakrat do trikrat z vročo vodo in notr pir. Včasih sem jih pekel v pečici, kar se je tudi obneslo.
Prav je da se skrbi za čistočo, ni pa potrebno delat nevem kakih študij in biti potraten ali ekološko obremenjujoč. Stvar opereš in je. Bolj se mi zdi pomembno da pivino čimprej ihladiš in daš kvasovke notr, da zasedejo plac in razvijejo kulturo, potem si rešen.
Sem enkrat za test nalil pir v relativno umazano flašo (zasušeni delčki so bili notr) takega pira sicer ne bi postregel ljudem, samo lahko povem da je bil isti kot ostali v seriji

Ali imate steklene balone 25l ali 34l?

Jz mam 54L
Sicer pa vse prav pride od 15 naprej
Moraš pa računat da npr v 25L ne boš naredil več kot 20L pive, ker morš met mal fore za zrak.

Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Jz mam 54L

Sicer pa vse prav pride od 15 naprej

Moraš pa računat da npr v 25L ne boš naredil več kot 20L pive, ker morš met mal fore za zrak.

Klikni za razširitev

Ponavadi delam približno 22l pivine, da mi pride ven za stekleničenje 20l.
Tako mislim, da bo dovollj velik 25l!?

Bo ok, se pa zna zgodit da bi ti kej pene zmetalo ven skozi vrelno veho (sploh če boš delal močnejša piva), kar pa v končni fazi tudi ni noben problem, pač spucaš in je.

Imam 4 balone 25 litrov in glede na to, da so moji batchi 40 litrski je to ravno prav. nabaviul bom pa še 20 litrske za sekundarce, ker je bolje pustit po primarni fermentaciji čim manj placa na vrhu.

Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Kot vidim, vas večina kar močno komlicira z razkuževanjem.
Sam sem takega mnenja: Pri pivu je čistoča zelo pomembna, tukaj nimamo kaj!
Iz začetka sem tudi jaz uporabljal oxije in podobno na polno!
Sem pa z izkušnjami prišel do tega, da nimam ne oksija ne nč podobnega že 2 leti, pa do sedaj nism imel še nobene okužbe (trkam)

Fermentor (naj bo steklen ali plastičen) po vsaki uporabi operem z gobico in malo detergenta, tako da odstranim vidno umazanijo od pene. Ko ga postavim v kot, kjer čaka na naslednjo polnjenje, pustim notr malo detergenta in vode, ter ga zaprem. Pred polnitvijo ga še trikrat sperem z vročo vodo in to je to, stvar funkcionira.
Steklenice po vsaki uporabi sperem z vodo (ravno toliko da ni notr usedline) pred flaširanjem isto: dvakrat do trikrat z vročo vodo in notr pir. Včasih sem jih pekel v pečici, kar se je tudi obneslo.
Prav je da se skrbi za čistočo, ni pa potrebno delat nevem kakih študij in biti potraten ali ekološko obremenjujoč. Stvar opereš in je. Bolj se mi zdi pomembno da pivino čimprej ihladiš in daš kvasovke notr, da zasedejo plac in razvijejo kulturo, potem si rešen.
Sem enkrat za test nalil pir v relativno umazano flašo (zasušeni delčki so bili notr) takega pira sicer ne bi postregel ljudem, samo lahko povem da je bil isti kot ostali v seriji

Klikni za razširitev

Najprej pohvala za slikce in prikaz postopka varjenja v slikah!

Kar se tiče okužbe je tako da se moraš zavedt par zadev. Okužbe piva so večinoma posledica prekomerne rasti kolonij določenih mikroorganizmov (večinoma bakterije in plesni). V določenih fazah "razvoja" piva nastanejo določeni pogoji ki lahko omogočijo rast določenim vrstam teh mikroogranizmov. Večino časa pa je pivo kontrolirana fermentacija specifičnega seva kvasovk in kot taka ni ravno dovzetna za okužbe (jasno če in če ....).

Kot primer če začnemo od začetka. Hlajenje pivine, idealna temperatura za rast "kulturnih" kvasovk je pod 30C, nad 30C (v območju med 50-30C) so pogoji za kvasovke slabi, so pa odlični za (termofilne) mlečnokislinske bakterije. Te so znane po tem da so izjemno hitre ko padejo v ustrezno hrano in so na voljo optimalni pogoji. Ena urica je dovolj da iz malo bakterij iz zraka nastane dovolj velika kolonija ki preživi kasnejšo fazo dominacije kvasovk in povzroči okužbo piva. Torej hitro hlajenje je odločilnega pomena, bolje hladit pri odprtem loncu pa shladit pivo pod 25C v 20 min, kot pa imeti pivo pokrito pa ga hladit 1h. Mlečnokislinske bakterije so povsod v zraku in bodo 100% prišle v pivo, koliko se bodo namnožile določa pa čas ko je pivo v idealnem območju za njih. Če se ta kultura prekomerno namnoži se dobi kosmato pivo v fazi fermentacije, v manjši stopnji pa daje samo kisel priokus (v nekaterih vrstah piva so te bakterije tudi potrebne za del okusa). Večina sevov teh bakterij se hrani enako kot kvasovke s preprostimi sladkorji in ko pivo enkrat prevre niso več aktivne, enako ne proizvajajo več stranskih produktov. Te bakterije so tudi izredno netolerantne do nizke temperature, tako da pri lager temperaturah sploh ne morejo škodit.

V fazi hlajenja pod 30C oz. med samo fermentacijo se pivo lahko okuži z divjimi kvasovkami. To so sevi kvasovk ki so v zraku in dajejo neželene priokuse v pivu. Spet te kvasovke pridejo v pivo 100%, da se nebi razmnožile moramo poskrbeti tako da pošljemo v "zelje" dovolj "kulturnih" kvasovk. Ker so divje in kulture kvasovke tam-tam v hitrosti presnove se pač dovolj vnosa kulturnih pozna v tem da se hitreje namnožijo in prej pojedo hrano kot pa divje. Problem so določeni sevi divjih kvasovk ki imajo sposobnost presnavljat kompleksne sladkorje, ti lahko dominirajo na koncu fermentacije, problematični so tudi potem pri stekleničenju (pokanje flašk). Načeloma vseeno, dovolj velik vnos kulturnih bo izpodrinil bilokaj od divjega. Pomaga tudi da pivo delamo v zaprtem prostoru oz. pokrivamo lonec v času hlajenja. Čas ko leti po zraku največ kvasovk je pozno poletje in jesen (čas zorenja sadja), najmanj jih je pozimi in zgodaj spomladi.

Pivo se lahko bilokdaj v fazi nastanka okuži s plesnijo. Ta je pristona v zraku (in velikokrat v opremi za pretakanje) in rabi precej časa da nastane. Ponavadi če se pojavi pozno (staranje, stekleničenje) nima vpliva razen estetskega. Če se pojavi v fermentorju se tako pivo z previdnim pretakanje da rešit. So pa določene plesni ki so dokaj hitro rastoče in lahko "preplavijo" pivo dokaj hitro, tam lahko vplivajo tudi na okus. Načeloma tu velja če je pivo pitno potem ni sile!

Vse zgoraj omenjene klice imajo skupno lastnsot da so netolerantne na alkohol. Torej bolj proti koncu je fermentacija, manj je možnosti za okužbo. Močnejše kot je pivo, manj je možnosti za okužbo.

Na koncu fermentacije je problematična okužba tudi z "ocetnimi" bakterijami. To so bakterije ki presnavljajo etanol v kislino, te nam omogočajo da iz vina/mošta (piva?!) naredimo kis. Za te velja ravno kontra kot za ostale, torej alkohol jim je všeč pa več ga je več hrane je za njih. Dobra stvar je da ima pivo malo alkohola pa da so te bakterije zelo počasne. Načeloma so te bakterije prisotne 100% v vsakem pivu in ga bodo počasi kvarile, ampak kot rečeno glede na vnos, ki je zanemarljivo majhen in nizko stopnjo etanola bo trajalo par let da bo pir postal občutno kisel (prej bo pokvarjen zaradi določenih kemičnih procesov ki so posledica kisika - oksidacija).

... torej na koncu je stvar okužbe v tem da je VSAKO pivo okuženo z vsem, ampak dokler ni dominacije nekega neželenega mikroorganizma bo pivo OK. Čiščenje opreme samo z vodo bo delovalo ker bo vnos česarkoli že ostane notri relativno majhen, bo pa vsekakor večji kot z razkuževanjem. Tu je sedaj vprašanje kje je točka preloma, samo z vodo bo začetni vnos vseh prej omenjenih klic 10x večji (številka je na pamet) in če gre bilokaj narobe z dominacijo kulturnih kvasovk je 10x večja možnost da se pivo okuži. Se splača?

Pa še to, kar ostane živega v fermentorju po koncu fermentacije so samo kulturen kvasovke (če je pivo ok). Te bodo potem predstavljale tudi večino vnosa "tuje" kulture v naslednji batch. Če se menja kvasovke (sev) zna biti da novo pivo ne bo dobilo željenih lastnosti ker bo recimo 5% kvasovk iz napačnega seva. Enako ko se zgodi okužba (dominira ena X vrsta) bo naslednji batch brez razkuževanja spet precej izpostavljen.

Kaj pomeni v receptu hmelj 0 minut?
Kar sem gledal na netu naj bi dal hmelj v pivino ko ugasnem gorilnik.
Koliko časa naj bo hmelj potem v pivini? Ali hmelj v tem času spusti samo aromo ali tudi grenčico? V beersmithu se namreč grenkoba nič ne spremeni, če dam hmelj 0 minut.

Ja to je dodatek hmelja, ko zaključiš z vretjem. Hmelj odstraniš, ko vlivaš v fermentor.
Tudi takrat odda hmelj nekaj grenkobe, jo je pa res bolj malo.

Grenkoba se sprošča samo med vretjem, oz. efektivno nad 80C. Dalj časa pustiš v vretju, več grenkobe (in manj arome).

0 min pomeni da vržeš hmelj takoj ko končaš vretje in pričneš z ohajanjem. S tem dobiš dokaj polno aromo in nič grenkobe.

Hmelj pustiš notri do konca ohajanja / pretakanja ker itak pade na dno in postane usedlina (pa tudi če ga malo pade v fermentor ni sile).

Včeraj sem zvaril naslednje pivo:
1.8 kg sladnega ekstrakta muntons wheat pšenični
1kg DME pšenični
0,5kg DME svetli
11,5g kvasovke WB-06 safbrew
10g hmelja mittelfruh za arom
Količina je 22L v flaškon od 34L sem vlil pivino iz zgornjih sestavin.
Ob 06 danes zjutraj pa tole ful pene pri prejšnjem varjenju je bilo pene precej manj verjetno zaradi kvasovk prejšnje so bile iz paketa ( ekstrakta).

Mene je pa pomanjkanje časa tale teden zbrcalo in bom usposobil moje štiri corney kege. Stric ki mi jih je prodal jih je pucal bolj tako tako, tko da sem včeraj fejst švical in izkušnje s pucanjem konzervirane kalašnikove v vojski so mi prav priščle (pick up cevka je prekleto podobna puškini cevi), sam sem še vedno ponucal manj časa, kot s pucanjem steklenic za eno rundo. Torej moji predolgo dry hopani pale ale gre v nedeljo v sode jupi.