Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Ti povej, ce opazas razliko.
Sam mislim, da bi pol ure ze znalo bit pocasi prevec. Sladkor je ze tako ali tako stopljen v vodi, zakaj bi pol cakal, da se mi posede in bi me to moralo potem skrbet?! ;-)
lp
Sam mislim, da bi pol ure ze znalo bit pocasi prevec. Sladkor je ze tako ali tako stopljen v vodi, zakaj bi pol cakal, da se mi posede in bi me to moralo potem skrbet?! ;-)
lp
Meni se je posedel... Po nekaj urah sicer, rezultat pa kakor so napisali, ena gajba prekarbinirana, druga premalo.
Sam prakticiram sladkor direkt v flaše, je hitreje (s tisto šablonco in lijakom imaš v 10 min porihtane 3 gajbe, nobenega vretja, hlajenja vode, mešanja pivine) in pa v vsaka flaša je 100% enako karbonirana, začetniki se lahko tudi malo poigrajo (v kakšno več, v drugo manj, da vidiš kako ti najbolj paše).
Nazadnje urejeno:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Sicer je bilo tu že precej debatge okoli tega. Sam imam enako mnenje kot ti, praksa pri nekaterih pa kaže drugače. Sam nisem imel niti 1x problemov z nepravilno karbonacijo pa dejansko od drugega piva naprej delam po "batch" metodi.
Glede kemije in fizike. Pivo je že v osnovi sladkorna raztopina, del sladkorja kvas poje ampak nekaj ga vedno ostane in je pravilno razporejen v raztopini. Dodaten sladkor v obliki raztopine bi se moral po vseh zakonih difuzirat, to pomeni 100% pravilno razporedit v raztopini.
Možnosti da se to ne zgodi takoj sicer so, npr. to da je raztopina sladkorja ki se vliva v pivo gostejša. To pomeni da zaradi gostote potone na dno in se potem počasi kontaktno difuzira kar bi znalo trajati tudi par ur ali dni. Če kdo vliva v pivo "marmelado" potem je najbrž to problem. Sam raztopim sladkor ponavadi v razmerju cca. 1dcl na 50-60g sladkorja in taka raztopina je lepo tekoča in na videz bi zelo težko opazil da ni navadna voda.
Druga stvar je temperatura saj se pri nizkih temperaturah sladkor zelo počasi raztaplja enako velja tudi za difuzijo. Ponovno, sam nisem imel nikoli probleme niti pri karbonaciji lagerjev kjer gre sladkana voda v 0C pivo. Je pa res da VEDNO vlivam vročo (vrelo) raztopino. Če slučajno sladko vodo hladite potem se bo slabše difuzirala, delno tudi zaradi spremembe gostote (kar je pri 90C lepa bistra tekočina bo pri 20C že marmelada).
Glede mešanja sam sploh ne mešam več, sladkor dodajam v točilni sod medtem ko se mi pretaka pivo iz fermentorja, kdaj tudi pozabim in ga vlijem na koncu. Nekega hudega mešanja med pretakanjem ni ker imam cev na dnu. Pri vlivanju z vrha se pa lepo vidi kako se gostejši sladkor razporedi kot atomska bomba v pivo, naprej pade v točki zlivanja skoraj do dna (višja gostota) potem pa se ob robovih v obliki "gobe" dviga (temperaturni dvig). Vedno še 10 min počakam (pripravim ostalo opremo) in to je to.
Sicer pa ker mora bit pivovar tudi malo tehnično podkovan se lahko čisto lepo uporabi izračune in meritve. Zmerite FG piva pred karbonacijo, potem pa SG začetka stekleničenja in SG ob koncu stekleničenja. Če je sladkorja kje več oz. ga kje ni potem se bo to poznalo v meritvi, klasična ale karbonacija dvigne FG za okoli 2-3 pike (na primer pivo z FGjem 1.012 bo po dodajanju sladkorja imelo 1.014).
Pa glede karbonacije nekaj kar sem tudi že omenil. Meni zadnjo/e steklenice ki imajo veliko kvasa/usedline in ponavadi niso čisto 100% polne vedno bolj karbonira zato jih imam označene in so kontrolne (po 2-3h tednih odprem da vidim če je karbonacija ok). Sem šel tudi merit prav namensko SG in ni problem v sladkorju, problem je očitno v kvasu. Opcija je da več kvasa ki se aktivira z dodanim sladkorjem očitno prežveči še malce dodatnega preostalega kompleksnega slakorja s čimer dejansko zniža nekoliko FG. Druga opcija je pa da je v kvasu shranjen nek dodaten CO2 ali pa ga je kvas sposoben pridelat (tole mi zgleda možno ker sem pri hranjenju kvasa iz fermentorja/usedline že večkrat dobil precej CO2ja v steklenici [zaprem kar v pirovsko flaško]).
Glede kemije in fizike. Pivo je že v osnovi sladkorna raztopina, del sladkorja kvas poje ampak nekaj ga vedno ostane in je pravilno razporejen v raztopini. Dodaten sladkor v obliki raztopine bi se moral po vseh zakonih difuzirat, to pomeni 100% pravilno razporedit v raztopini.
Možnosti da se to ne zgodi takoj sicer so, npr. to da je raztopina sladkorja ki se vliva v pivo gostejša. To pomeni da zaradi gostote potone na dno in se potem počasi kontaktno difuzira kar bi znalo trajati tudi par ur ali dni. Če kdo vliva v pivo "marmelado" potem je najbrž to problem. Sam raztopim sladkor ponavadi v razmerju cca. 1dcl na 50-60g sladkorja in taka raztopina je lepo tekoča in na videz bi zelo težko opazil da ni navadna voda.
Druga stvar je temperatura saj se pri nizkih temperaturah sladkor zelo počasi raztaplja enako velja tudi za difuzijo. Ponovno, sam nisem imel nikoli probleme niti pri karbonaciji lagerjev kjer gre sladkana voda v 0C pivo. Je pa res da VEDNO vlivam vročo (vrelo) raztopino. Če slučajno sladko vodo hladite potem se bo slabše difuzirala, delno tudi zaradi spremembe gostote (kar je pri 90C lepa bistra tekočina bo pri 20C že marmelada).
Glede mešanja sam sploh ne mešam več, sladkor dodajam v točilni sod medtem ko se mi pretaka pivo iz fermentorja, kdaj tudi pozabim in ga vlijem na koncu. Nekega hudega mešanja med pretakanjem ni ker imam cev na dnu. Pri vlivanju z vrha se pa lepo vidi kako se gostejši sladkor razporedi kot atomska bomba v pivo, naprej pade v točki zlivanja skoraj do dna (višja gostota) potem pa se ob robovih v obliki "gobe" dviga (temperaturni dvig). Vedno še 10 min počakam (pripravim ostalo opremo) in to je to.
Sicer pa ker mora bit pivovar tudi malo tehnično podkovan se lahko čisto lepo uporabi izračune in meritve. Zmerite FG piva pred karbonacijo, potem pa SG začetka stekleničenja in SG ob koncu stekleničenja. Če je sladkorja kje več oz. ga kje ni potem se bo to poznalo v meritvi, klasična ale karbonacija dvigne FG za okoli 2-3 pike (na primer pivo z FGjem 1.012 bo po dodajanju sladkorja imelo 1.014).
Pa glede karbonacije nekaj kar sem tudi že omenil. Meni zadnjo/e steklenice ki imajo veliko kvasa/usedline in ponavadi niso čisto 100% polne vedno bolj karbonira zato jih imam označene in so kontrolne (po 2-3h tednih odprem da vidim če je karbonacija ok). Sem šel tudi merit prav namensko SG in ni problem v sladkorju, problem je očitno v kvasu. Opcija je da več kvasa ki se aktivira z dodanim sladkorjem očitno prežveči še malce dodatnega preostalega kompleksnega slakorja s čimer dejansko zniža nekoliko FG. Druga opcija je pa da je v kvasu shranjen nek dodaten CO2 ali pa ga je kvas sposoben pridelat (tole mi zgleda možno ker sem pri hranjenju kvasa iz fermentorja/usedline že večkrat dobil precej CO2ja v steklenici [zaprem kar v pirovsko flaško]).
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Sladkor doziram z sablono in je vsaki flasi enako. Na plasticni fermentor z prijemalko nataknem avtosifon, ki ga potem pocasi spuscam proti dnu, na koncu avtosifona je palcka za filanje flas, tako da gre iz fermentorja direktno v flaso-nobenega pretakanja. Meni gre tako najhitreje...
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Sladkor doziram z sablono in je vsaki flasi enako. Na plasticni fermentor z prijemalko nataknem avtosifon, ki ga potem pocasi spuscam proti dnu, na koncu avtosifona je palcka za filanje flas, tako da gre iz fermentorja direktno v flaso-nobenega pretakanja. Meni gre tako najhitreje...
Jaz delam batch priming, pa prav tako nič ne pretakam. Cuker v četrt litra vode, nekaj minut kuham, vročo raztopino vlijem v pivino in po vrhu rahlo pomešam. Počakam 20 min in flaširam. Bolj preprosto ne gre. Nobenih problemov do zdaj, vedno v vseh flašah enaka karbonizacija.
Samo pri prvem batchu sem se zajebaval s sladkorjem po posameznih flašah, nikoli več.
Vedno meriš dvakrat, da dobiš dejansko vrednost. Pomeriš in čez tri dni pomeriš še enkrat. Če je gostota enaka potem stekleničiš. Čez čas pa ugotoviš, da ti tega več ni potrebno delat
Stvar je ta, da smo kuhali prejšnjo soboto, po enem tednu pomerili in včeraj spet in se ne spreminja. Ponavadi smo pustili najmanj 2 tedna ker je tako pisalo v receptih, ampak meritve kažejo, da je fermentacije konec, pa me zanima če je ok če kar damo v flaše? Gre pa za ameriški stil pšeničnega piva, ale kvasovke v pšeničnem pivu.
Tudi če je fermentacija končana se počaka še vsaj dva tedna ( vse skup tri tedne), da se pivo sčisti stranskih produktov.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Kaj pa sterilnost uporabe cukra? Verjetno ni tak problem, če pivo žeima dovolj alkota ...?
Jaz bi rekel, da je bolj varno, če ga daš v vodo in prevreš. Pač en dejavnik, s katerim bi lahko okužil pivo, manj. Je pa ob prisotnosti alkohola verjetnost okužbe manjša.
Delal sem eno izmed belgijskih variant piva, kjer uporabim pils slad in abbeye kvasovke, malo hmelja. Pojavlja se mi okus po žajfi, vendar ne v vseh flašah enako. Kolikor sem študiral zadevo, se zadeva pojavlja zaradi maščobnih kislin ... Palmer pravi takole glede nastanka http://howtobrew.com/book/section-4/is-my-beer-ruined/common-off-flavors, malo manj glede vzroka za to.
In seveda, da je zadeva bolj opazna pri lagerjih in svetlejših ter lažjih pivih. Ale-i so menda bolj odporni na to zaradi močnejšega okusa.
Alora, povzročitelj je menda (pre)topla primarna fermentacija v celoti ali pa delno. Vretje je potekalo med 18 in 22 st. celzija, kar se mi ne zdi ravno previsoka temp.. Kakšne izkušnje imate ostali z milnatim okusom? Na kaj moram paziti, da se mi to ne bo dogajalo ...?
In seveda, da je zadeva bolj opazna pri lagerjih in svetlejših ter lažjih pivih. Ale-i so menda bolj odporni na to zaradi močnejšega okusa.
Alora, povzročitelj je menda (pre)topla primarna fermentacija v celoti ali pa delno. Vretje je potekalo med 18 in 22 st. celzija, kar se mi ne zdi ravno previsoka temp.. Kakšne izkušnje imate ostali z milnatim okusom? Na kaj moram paziti, da se mi to ne bo dogajalo ...?
Zdravo,
včeraj sem poskusil eno pivo po 14 dneh v steklenici, pa je povsem nekarboniziran. Nimam ideje zakaj, uporabil sem dekstrozo 5 g/l. To je moj 38. batch, pa se mi nič podobnega še ni pripetilo. Vedno delam po enakem postopku, sladkor raztopim v vodi in vlijem v pivo pred flaširanjem. Tudi enak suhi kvas sem že večkrat uporabil, fermentiral je povsem brez posebnosti, FG 1.010. Nimam upanja, da bo čez kak mesec kaj bolje.
Kakorkoli, ima kdo idejo, kako rešiti ti dve gajbi piva, ki je sicer po okusu OK?
Sam sem razmišljal sem v smer, da odprem flaše in jih zlijem v corny sodček ter prisilno karboniziram s CO2. Skrbi pa me oksidacija piva z dodatnim kisikom, ki ga bom vnesel v pivo s pretakanjem.
Druga ideja pa je, da odprem steklenice, dodam suhe kvasovke (težava bo doziranje?) in steklenice ponovno zaprem.
Kaj menite, da bi bilo boljše, oz. ima kdo kakšen boljši predlog?
včeraj sem poskusil eno pivo po 14 dneh v steklenici, pa je povsem nekarboniziran. Nimam ideje zakaj, uporabil sem dekstrozo 5 g/l. To je moj 38. batch, pa se mi nič podobnega še ni pripetilo. Vedno delam po enakem postopku, sladkor raztopim v vodi in vlijem v pivo pred flaširanjem. Tudi enak suhi kvas sem že večkrat uporabil, fermentiral je povsem brez posebnosti, FG 1.010. Nimam upanja, da bo čez kak mesec kaj bolje.
Kakorkoli, ima kdo idejo, kako rešiti ti dve gajbi piva, ki je sicer po okusu OK?
Sam sem razmišljal sem v smer, da odprem flaše in jih zlijem v corny sodček ter prisilno karboniziram s CO2. Skrbi pa me oksidacija piva z dodatnim kisikom, ki ga bom vnesel v pivo s pretakanjem.
Druga ideja pa je, da odprem steklenice, dodam suhe kvasovke (težava bo doziranje?) in steklenice ponovno zaprem.
Kaj menite, da bi bilo boljše, oz. ima kdo kakšen boljši predlog?
Koliko pa imaš procent alkohola? Ti je pivo dolgo ležalo po glavni fermentaciji?
Če boš prisilno karboniziral, ti bo ostal nepovret sladkor (večinoma je to moteče) in še tvegaš, da ti katera druga "žvau" poje teh 5g/L.
Jaz sem tudi že dodajal kvas v vsako flašo premalo karboniziranega piva - enostavno je bilo preveč alkohola in niso zmogle pojesti do konca.
Vzel sem sicer slurry iz drugega podobnega piva, in z dezinficirano žlico dodajal po par kapljic v vsako flašo ter hitro nazaj zaprl
Če boš uporabil suhe kvasovke, jih normalno namoči v vodi in potem dodaj par kapljic v vsako flašo.
Pri meni je za zdaj samo ena flaša bila okužena, se takoj vidi po nenormalni količini pene
Če boš prisilno karboniziral, ti bo ostal nepovret sladkor (večinoma je to moteče) in še tvegaš, da ti katera druga "žvau" poje teh 5g/L.
Jaz sem tudi že dodajal kvas v vsako flašo premalo karboniziranega piva - enostavno je bilo preveč alkohola in niso zmogle pojesti do konca.
Vzel sem sicer slurry iz drugega podobnega piva, in z dezinficirano žlico dodajal po par kapljic v vsako flašo ter hitro nazaj zaprl
Če boš uporabil suhe kvasovke, jih normalno namoči v vodi in potem dodaj par kapljic v vsako flašo.
Pri meni je za zdaj samo ena flaša bila okužena, se takoj vidi po nenormalni količini pene
- Status