Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
ksz.
pivovarnar.si pravi:
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Citat:
Uporabnik Matejbeer pravi:
Kaj pa če da namesto styrian golding kar Auroro (super styrian) - alfa 6,5 -9,5 % ? Je pa tudi naš domači.
Aurora je švoh na aromi in močna na grenčici. Za IPA ne bo dovolj, za klasik pale ale se je pa meni obneslo super.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
ksz.
pivovarnar.si pravi:
... upam da bodo cene in količine pivovarjem primerne.
Ja, cene morajo bit take, da se mi ne bo splačalo vozit v Žalec. Ta hip se mi splača peljat že po kvas, če vržem v prtljažnik še kilo hmelja in 25 kilsko vrečo pale ale slada sem pa pošteno v plusu tud če vzamem neplačan dopust. Tko da ja, na cenah bo treba neki naredit, ker ni slad suho zlato.
Za vrečke ne vem.
Za BIAB imaš dve varianti, partal mash ali all grain.
Pri partal mash uporabiš za osnovni slad ekstrakt, ali suhega, ali tekočega, tistih do 30 procentov posebnega slada pa uporabiš v zrnju. Pri all grain že ime pove, vse zrnje, pač namečeš vse v vrečko.
Za BIAB imaš dve varianti, partal mash ali all grain.
Pri partal mash uporabiš za osnovni slad ekstrakt, ali suhega, ali tekočega, tistih do 30 procentov posebnega slada pa uporabiš v zrnju. Pri all grain že ime pove, vse zrnje, pač namečeš vse v vrečko.
Vrečo sešiješ sam oz. boljša polovica/mama/teta! Blago poišči dovolj tanko in dovolj zračno ampak hkrati dovolj močno da preživi vse parametre. Najboljša je sintetika ali pa mešanica sintetike in bombaža, sam sem uporabil prvič čisti bombaž ampak NE priporočam ker se napije vode in zavira odtekanje vode iz vreče/zrnja, ko ga dvigneš. Trenutno uporabljam polycotton (60:40) in je precej ok. Dobra je večina sintetike razen najlona in parih specialnih tkanin.Vrečo sešiješ po meri lonca v katerem boš delal. Fino je če imaš na dnu narejeno v konus/polkrog, ker z kvadratastimi robovi ti bo vodo odtekala ravno tam in to je ponavadi izven lonca!
Glede samega postopka sem dal nekaj postov nazaj malo slik, ce ti kateri del ni jasen vprašaj bom prilepil še kakšno dodatno sliko če imam.
V besedi pa gre takole:
- zrnje zmelješ (bolj fino kot za klasično drozganje)
- pripraviš ustrezno količino vode - tu je opcij več, lahko vkalkuliraš izgubo vode ki izpari + izgubo vode ki ostane v vreči in potem daš toliko ustrezno več vode v lonec. Recimo za klasični 22l batch boš rabil cca. 30l vode. Sam delam malce drugače, samo drozganje delam v razmerju 1:3 (žito:voda) in nato do polnega volumna vode izpiram zrnje in vrečo posebej.
- vodo segreješ na tarčno temperaturo, ta temperatura je malce višja od temperature drozganja odvisi pa predvsem od tega koliko imaš vode in koliko zrnja na kakšni temperaturi. Najlažje da uporabiš kalkulator.
- ko voda doseže tarčno temperaturo oz. cca. par minutk prej daš v lonec vrečo in jo fiksiraš, fino je da se vreče ne dotika dna drugače ti jo lahko med mash outom zažge
- ko ima voda tarčno temperaturo počasi stresaš zrnje v vodo/vrečo ... mešaš ves čas da se ti NE naredijo zračni žepki
- ko je vsa vsebina zrnja v loncu/vreči preveriš teperaturo, če ni ustrezna (močno odstopa od željene) lahko korigiraš z dodajanjem mrzle/vrele vode
- lonec pokriješ in čimbolj izoliraš (oviješ v brisače, deke, spalne vreče, ...) da drži ustrezno temperaturo čimdalj časa
- počakaš od 60-90min (pri temperauri nad 67C bo dejansko konec v 30min, tako da čakaš 1h za ziher, pri nižjih temperaturah bo reakcija potekala malce počasneje tako da pustiš 90min), po cca. 30 min lahko na hitro malce premešaš
- ko je konec opraviš jodov test - reakcija na škrob mora bit negativna, če ni pustiš oz. ponoviš drozganje (jod kupiš v lekarni, glede na to da ga rabiš relativno malo [kapljico] lahko kupiš kar pripravljeno raztopino za rane in ga ponucaš v zdravstvene namene [ Betadine ])
- opraviš t.i. mash-out, to pomeni da drozgo segreješ do temperature 78C. Pri tej temperaturi namreč beljakovine (ki jih je v sladu cca. 10%) koagulirajo kar za sabo potegne en kup kemijskih in tudi fizikalnih sprememb. Na splošno v pivu nočeš beljakovin in njihovih produktov zato pri mash-outu pazi. Zakaj se sploh potrebuje segrevanje? Zato ker imaš sladko vodo ki ji vizkoznost narašča s temperaturo in se tako toplejša voda lepše odteče.
- ko imaš mash-out temperaturo vzameš vrečo iz lonca in "na nek način" spraviš iz nje čimveč vode! Kot rečeno sam delam tako da drozgam v razmerju 1:3 in potem opravim izpiranje vreče, ki je bolj podobno klasičnemu drozganju z izpiranjem. Vrečo postavim na kovinsko rešetko nad škaf in jo "raztegnem" da ima čimvečjo površino ter potem čeznjo počasi polivam vodo ki ima 78C. To delam toliko časa da dobim tarčno količino pivine v loncu. (Eni namesto tarčne količine raje merijo tarčno gostoto. Sicer ko enkrat veš koliko je tvoja efektivnost sta spremenljivki povezani in je vseeno kaj gledaš.)
- sledi klasičen proces kuhanja pivine. Torej pivino segrejemo do vretja, usujemo notri hmelj za grenkobo, kuhamo ustrezen čas (60-90min), dodamo hmelj za aromo glede na timing, cca. 10 min pred koncem po potrebi (priporočam) dodamo zgoščevalec. Sledi hitro ohaljanje, pretakanje pivine v fermentacijsko posodo, dodajanje kvasa, aerianje pivine, ...
Cel proces kuhanja vzame nekaj časa, recimo priprava (tehtanje surovin, mletje slada, vretje vode) cca. 30-60 min, drozganje 60-90min, izpiranje 10-30 min, kuhanje 60-90 min, hlajenje 20-60 min, pretakanje in aeracija 10-30 min ... sumarno torej gre 4-5h časa. Sicer ko se 1x navadiš ni potrebe da si ves čas zraven (drozganje in kuhanje lahko potekata "sama"), ampak po drugi strani imaš poleg še polno dela z razkuževanjem, tehtanjem hmelja, priprave kvasa, čiščenjem ipd. tako da si kar polno zaseden.
Kar se tiče BIAB metode pri pripravi receptov je malce problem "efektivnost" ker ljudje dosegajo od 60-80+%. Pri klasičnem drozganju je razpon manjši. Za začetek bi tako rekel da vzameš v kalkulacijo efektivnost 70%, potem pa vidiš kaj bo nastalo oz. začneš eksperimentirat za izboljšanje. Jst imam recimo med 75-80%, je pa tudi res da izpiram dodatno posebej. Če samo vzameš vrečo iz vode dvomim da dosežeš lahko toliko.
Receptov imaš polno po netu, od "klonov" znanih piv pa do bolj enostavnih. Recimo taka lepa zbrana baza je beerrecipes.
Vsak stil piva ima svoje specifike glede okusa in videza, kako prideš do tja oz. koliko odstopanja si dovoliš je pa stvar lastne presoje.
Za začetnika je pomojem najlažje nardit nek bledi ale. Za enostavno pitno pivo rabiš 90-95% pale ale ali pilsner svetlega sladu, 10-5% karamelnega sladu (barva po želji). Hmelj za grenkobo in hmelj za aromo.
Recimo za predstavo za 20l batch pri 70% efektivnosti:
- 4kg pale ale sladu
- 0.3kg karamelnega sladu (crystal/cara(mel) - recimo za lepo zlato barvo bi izbral barvo/tip okoli 60L, če uporabiš bolj svetel pils slad potem je lahko karamelni slad tudi temnejši)
- 20g hmelja Target (AA: 10-12%) na začetku vretja - 60min, grenkoba po IBU cca. 30
- 15g hmelja za aromo zadnjih 5-10 min vretja (ustrezen hmelj Fuggle, Styrian Golding (savinjski golding), Willamette)
- vrečka kvasa Fermentis Safale S-04
Predviden OG 1.046-48, predviden FG 1.012-14, alkohola na koncu med 4.7-5%.
Drozganje pri temperaturi 68C cca. 1h. Fermentacija pri temperaturi 18-20C, če se uporabi dvostopenjska fermentacija (pretakanje v drugo posodo) potem pretočiš ko veha neha brbotat oz. brbota zelo počasi, to je cca. 3-5 dni po začetku aktivnosti. Pivo potem pustiš da odleži še 2 tedna v posodi in nato stekleničiš. Sladkor za priming cca. 120-130g navadnega sladkorja.
Pri hmelju je tako da odvisi od vrste in pa samega osebnega okusa kaj želiš ven dobit, razne sadne note se povdari z manj hmelja, če želiš bolj hmeljno aromo daš hmelja ustrezno več. Napisanih 15g za aromo je moja izkušnja z savinčanom, za bolj umirjen okus je dovolj tudi že 10g hmelja, če želiš pa bolj povdarjeno hmeljno aromo lahko daš pa tudi 20g ali več (+ potem ima smisel it že bolj proti IPA stilu kjer ojačaš še grenkobo).
Glede sestavin je napisano že v starih postih: tole.
Vsak stil piva ima svoje specifike glede okusa in videza, kako prideš do tja oz. koliko odstopanja si dovoliš je pa stvar lastne presoje.
Za začetnika je pomojem najlažje nardit nek bledi ale. Za enostavno pitno pivo rabiš 90-95% pale ale ali pilsner svetlega sladu, 10-5% karamelnega sladu (barva po želji). Hmelj za grenkobo in hmelj za aromo.
Recimo za predstavo za 20l batch pri 70% efektivnosti:
- 4kg pale ale sladu
- 0.3kg karamelnega sladu (crystal/cara(mel) - recimo za lepo zlato barvo bi izbral barvo/tip okoli 60L, če uporabiš bolj svetel pils slad potem je lahko karamelni slad tudi temnejši)
- 20g hmelja Target (AA: 10-12%) na začetku vretja - 60min, grenkoba po IBU cca. 30
- 15g hmelja za aromo zadnjih 5-10 min vretja (ustrezen hmelj Fuggle, Styrian Golding (savinjski golding), Willamette)
- vrečka kvasa Fermentis Safale S-04
Predviden OG 1.046-48, predviden FG 1.012-14, alkohola na koncu med 4.7-5%.
Drozganje pri temperaturi 68C cca. 1h. Fermentacija pri temperaturi 18-20C, če se uporabi dvostopenjska fermentacija (pretakanje v drugo posodo) potem pretočiš ko veha neha brbotat oz. brbota zelo počasi, to je cca. 3-5 dni po začetku aktivnosti. Pivo potem pustiš da odleži še 2 tedna v posodi in nato stekleničiš. Sladkor za priming cca. 120-130g navadnega sladkorja.
Pri hmelju je tako da odvisi od vrste in pa samega osebnega okusa kaj želiš ven dobit, razne sadne note se povdari z manj hmelja, če želiš bolj hmeljno aromo daš hmelja ustrezno več. Napisanih 15g za aromo je moja izkušnja z savinčanom, za bolj umirjen okus je dovolj tudi že 10g hmelja, če želiš pa bolj povdarjeno hmeljno aromo lahko daš pa tudi 20g ali več (+ potem ima smisel it že bolj proti IPA stilu kjer ojačaš še grenkobo).
Glede sestavin je napisano že v starih postih: tole.
Mislim da je ok, edino program uposteva da je koncna kolicina ob polnjenju 20l. Sam sem uposteval vse sestavine za
kolicino ki jo dobis v loncu po koncu vretja. Od tega odstejes se cca 1-3l zaradi izgube ki nastane ko se losas usedline, prvic iz lonca pri vretju, drugic pri pretakanju iz primarca v sekundarca in tretjic ko tocis v steklenice.
kolicino ki jo dobis v loncu po koncu vretja. Od tega odstejes se cca 1-3l zaradi izgube ki nastane ko se losas usedline, prvic iz lonca pri vretju, drugic pri pretakanju iz primarca v sekundarca in tretjic ko tocis v steklenice.
Update.Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Prvo razočaranje, ki pa je bilo po eni strani pričakovano
Brewfermov Tarwebier. Ker sem povsot bral, da se brewfermovim kitom ne dodaja sladu, ampak le cukr po original receptu(ta nasvet supr drži pri triplu), sem se pač držal le tega(liter sladu iz pločevinke, 750g cukra, 14l vode), le kvas je bil wb-06.
Rezultat? Gazirana voda z okusom
Po 1 tednu probam novo flašo.
Wtf? A je to res isti pir? Iz kislkaste gazirane vode s krneki okusom, je zdej ratal čist solidn pir.
Odgovor je kot vedno "odvisno" kako, zakaj in kdaj!
Fermentacijska posoda 28l je primerna za klasične batche tam okoli 20l (oz. 22l ali 5 UK galon / 6 US galon). Klasičen batch pomeni tam do 1.050OG (pravilo je da ima pivo med 1/4 do 1/3 placa). Pri večjem OGju, sploh v kombinaciji z zelo agresivnim kvasom (ali/in visoko temperaturo) bo 20l preveč ker bo pometalo ven ogromno pene. Tako da za zelo močna piva je v isto posodo bolje dat cca. pol manj piva kot realno drži (15l). To je seveda en aspekt ki je pomemben pri fermentaciji.
Druga stvar pa je da ko se kvas poleže ostane nad pivom "prazen prostor" ki ga načeloma zapolnjuje CO2. S tega stališča je pivo zaščiteno in je vseeno če ga je 10l v 50l posodi. Se pa vseeno med prenašanjem, toplotnim raztezanjem/krčenjem, pa tudi s časom del CO2ja lahko zamenja z zrakom. Zato naj bi bilo placa nad pivom pri staranju "čimmanj" oz. najbolj idelano je da je tudi površina piva ki je v stiku s tem "prostorom" čimmanjša. Iz tega pogleda so idealne posode ki so oblikovane tako da se proti vrhu zoožajo (flaškoni recimo).
Glede na ta dejstva je idealno da se pri prvi fazi pivu omogoči prostor v katerega se lahko širi, v drugi fazi (staranje) pa da se pivu čimbolj omeji potencialni stik z zrakom. En način za to je uporaba dvostopenjske fermentacije, torej da se pivo ob koncu vretja pretoči v drugo posodo v katerem se ga potem stara. Drug način (se ga sam trenutno poslužujem pri lageringu) je mešanje z vodo (blending) ko se pivu po primarni fazi vretja doda vodo, ki zapolni površino skoraj do vrha soda.
No kakorkoli za staranje v istem sodu tam do 3 tedne ni potrebno preveč skrbet, ker je CO2 plast dovolj da ščiti pivo tudi če je pol posode prazne. Če se pa pivo pretoči v sekundarca ali pa pušča dalj časa v primarcu je pa potrebno tale dejstva upoštevat.
Poleg teh stvari je pač potrebno upoštevat še to da je večja posoda več šare in več dela s pucanjem ipd. pa površina dna posode ima tudi posledice na usedlino kot je jest5 omenil.
- Status