Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
V večini primerov določa alkoholna stopnja čas starnja piva oz. kdaj je pivo idealno za uživanje. Na alkoholno stopnjo so namreč ponavadi vezani tudi ostali okusi (slad, grenkoba, hmelj), čeprav ni nujno vedno tako.
Piva ki so pitna mlada:
- (svetla) pšenična -> kvas daje pomembno komponento okusa zato se jih pije mlada, velikokrat še motna - 2-3 tedni od začetka fermentacije
- lahka moderna (session) ale piva -> večinoma APA piva z malo alkohola (pod 4.5%), hmeljna aroma iz late ali dry hoppinga hitro "izgine" zato se jih pije relativno mlada - 3-4 tedne od začetka fermentacije
- angleška "mild" piva -> lahka piva skoraj brez hmeljne komponente, narejena da se jih toči takoj po fermentaciji (za delavce) - 2-3 tedni od začetka fermentacije
Piva ki rabijo stranje:
- močna piva z veliko arome sladu ali hmelja (imperial stout, imperial ipa, english esb) - leto ali več
- piva z divjimi kvasovkami (belgijska pokvarjena piva) - tudi 2 leti ali več
- lager piva, sploh močenjša (o-fest, bock, dopplebock) - 6-12 mesecev
Ostala piva so nekje vmes, torej tam od enega meseca do 3 mesece staranja za povprečno močna piva pa tja do 6 mesecev za malce močnejša.
Pri določenih pivih je potrebna pazljivost, recimo klasičen IPA moči tam okoli 6% ki večino arome hmelja dobi iz poznega hmeljenja bo s stališča grenkobe in sladne komponente rabil več časa da postane dober (recimo 3-6 mesecev), po drugi strani mu čas odvzema hmeljno aromo sploh če je bila prisotna še kakšna oksidacija vmes. Tako pivo bo spreminjalo svoj značaj, na začetku bo "grob" hmeljni IPA, proti koncu staranja pa bo že bolj močenjši ale (recimo ESB).
Aja to je sedaj teorija, v praksi pa potrebe dajejo prioriteto in je vsao pivo dobro tudi malce prej kot bi bilo "odlično"!
Piva ki so pitna mlada:
- (svetla) pšenična -> kvas daje pomembno komponento okusa zato se jih pije mlada, velikokrat še motna - 2-3 tedni od začetka fermentacije
- lahka moderna (session) ale piva -> večinoma APA piva z malo alkohola (pod 4.5%), hmeljna aroma iz late ali dry hoppinga hitro "izgine" zato se jih pije relativno mlada - 3-4 tedne od začetka fermentacije
- angleška "mild" piva -> lahka piva skoraj brez hmeljne komponente, narejena da se jih toči takoj po fermentaciji (za delavce) - 2-3 tedni od začetka fermentacije
Piva ki rabijo stranje:
- močna piva z veliko arome sladu ali hmelja (imperial stout, imperial ipa, english esb) - leto ali več
- piva z divjimi kvasovkami (belgijska pokvarjena piva) - tudi 2 leti ali več
- lager piva, sploh močenjša (o-fest, bock, dopplebock) - 6-12 mesecev
Ostala piva so nekje vmes, torej tam od enega meseca do 3 mesece staranja za povprečno močna piva pa tja do 6 mesecev za malce močnejša.
Pri določenih pivih je potrebna pazljivost, recimo klasičen IPA moči tam okoli 6% ki večino arome hmelja dobi iz poznega hmeljenja bo s stališča grenkobe in sladne komponente rabil več časa da postane dober (recimo 3-6 mesecev), po drugi strani mu čas odvzema hmeljno aromo sploh če je bila prisotna še kakšna oksidacija vmes. Tako pivo bo spreminjalo svoj značaj, na začetku bo "grob" hmeljni IPA, proti koncu staranja pa bo že bolj močenjši ale (recimo ESB).
Aja to je sedaj teorija, v praksi pa potrebe dajejo prioriteto in je vsao pivo dobro tudi malce prej kot bi bilo "odlično"!
Uporabniki corny kegov en nasvet potrebujem ...
Koliko usedline vam ostane na dnu cornija? Če pustim corny na miru + cold crash in stočim ven dva kozarčka jo potegne vso ven ali bo potegnilo samo par cm okoli cevi?
Sprašujem ker za terensko (piknik) rabo bi moral kege prenašat naokoli kar bi v primeru usedline pomenilo da se bo točilo relativno motno pivo.
Sicer ena od prednosti pri kegih je da se da izvest pretakanje znotraj zaprtega sistem, torej ni problema recimo 2x pretočit iz enega kega v drugega in pustit usedlino na dnu!
Koliko usedline vam ostane na dnu cornija? Če pustim corny na miru + cold crash in stočim ven dva kozarčka jo potegne vso ven ali bo potegnilo samo par cm okoli cevi?
Sprašujem ker za terensko (piknik) rabo bi moral kege prenašat naokoli kar bi v primeru usedline pomenilo da se bo točilo relativno motno pivo.
Sicer ena od prednosti pri kegih je da se da izvest pretakanje znotraj zaprtega sistem, torej ni problema recimo 2x pretočit iz enega kega v drugega in pustit usedlino na dnu!
Jaz nisem imel problemov.
Keg sem pustil 14 dni v kleti v pokončnem položaju.
Nato sem ga brez premetavanja priključil na sistem. Prvi 0,5L kozarec je bil motn. Naslednji so bli čisti. Tudi ko sem nato sod premetaval in ponovno priključil je bilo pivo relativno čisto
Keg sem pustil 14 dni v kleti v pokončnem položaju.
Nato sem ga brez premetavanja priključil na sistem. Prvi 0,5L kozarec je bil motn. Naslednji so bli čisti. Tudi ko sem nato sod premetaval in ponovno priključil je bilo pivo relativno čisto
Jaz se počasi bližam 1. obletnici svojega prvega batcha. Pšeničnega, ki je bil prvi mi je še ostalo par flaš, moram probat. Partial mash stout in porter sta pa po 9 mesecih veliko boljša kot na začetku.
Hvala!
Koliko časa je pa prej pivo odležajo v fermentorju? Ker sam sem na tesnem s časom in opremo in bo šlo iz primarca ven v dveh/treh tednih tako da bo znalo biti pivo malce bolj motno (staralo se bo pač še malce v kegih ki jih imam sedaj viška).
Jaz sem ga imel 14 dni v fermentorju.
Ne vidim pa problema če bi ga že po 10 dneh. Sej pač pivo gre v keg, kjer lahko za razliko od flaše kontroliraš pritisk. Če bo še kaj v kegu povrelo ne bo nič narobe, pač spustiš pritisk ven in je. Vsaj tako jaz razmišljam....
Ne vidim pa problema če bi ga že po 10 dneh. Sej pač pivo gre v keg, kjer lahko za razliko od flaše kontroliraš pritisk. Če bo še kaj v kegu povrelo ne bo nič narobe, pač spustiš pritisk ven in je. Vsaj tako jaz razmišljam....
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Uporabniki corny kegov en nasvet potrebujem ...
Koliko usedline vam ostane na dnu cornija? Če pustim corny na miru + cold crash in stočim ven dva kozarčka jo potegne vso ven ali bo potegnilo samo par cm okoli cevi?
Sprašujem ker za terensko (piknik) rabo bi moral kege prenašat naokoli kar bi v primeru usedline pomenilo da se bo točilo relativno motno pivo.
Sicer ena od prednosti pri kegih je da se da izvest pretakanje znotraj zaprtega sistem, torej ni problema recimo 2x pretočit iz enega kega v drugega in pustit usedlino na dnu!
Če delaš prisilno je itak usedline relativno malo, sploh pa pri tebi, ker se greš sekundarca in nisi obseden s hmeljem kot jaz. Meni dela probleme hmelj, prenašal jih pa še nisem okoli, tko da nebi vedel.
No sej to je problem, trenutno rabim hitro metodo in bo brez sekundarca. Primarec 2-3 tedne in potem v keg kjer bo še tam okoli 2-3 tedne, skupno 5 tednov in potem se bo pivo popilo! Sem tudi že prilagodil recepte za hitro metodo, torej "session" piva z manj alkohola ki bi morala biti v 5h tednih popolnoma pitna.
Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Še mene neki zanima:
Imam koničasti inox fermentor, končno
Ali lahko po enem tednu že izpustim vsedlino in kvas ven, ter nato pustim še kak teden?
Večina homebrewerjev s koničnim fermentorjem dela dva izpusta, prvega ko se fermentacija začne zaključevat oz. se bistven del konča (podobno kot pri pretakanju v sekundarca). Takrat izpustiš večinoma usedlino od kuhanja (beljakovine, hmelj, ostanke sladu) in slab kvas ki je že obupal. Potem pustiš pivo na "kvasni posteljici" da se stara kolikor ga pač misliš starat, če je to tam do meseca-meseca pa pol potem ni problem, če je več je pametno izpustit po določenem času še 1x ta kvas ven. Drugače pa drugi izpust narediš preden (en dan prej) odtočiš vsebino dalje (v steklenice, sodčke), s tem se rešiš vse usedline in dobiš pivo ven čisto.
Po enem tednu bi rekel da si zamudil idealni čas za prvi izpust, če sedaj izpustiš ven boš izpustil tudi še "polaktivni" kvas (kvasna posteljica) ki omogoča hitrejše staranje piva, lahko pa vseeno narediš sedaj če si uporabil bolj "leteči" kvas ga je itak še polno v pivu in se bo starnje vseeno izvedlo hitro in brez problema.
Vprašanje glede količin sladu in hmelja...
Preko spletne strani http://www.schnapsbrenner.eu/Americano-Pale-Ale sem naročil All grain paket za 20 l Pale Ale-a, ki mi je bil zelo dober in bi ga želel ponoviti, vendar bi želel sestavine naročiti pri nas.
Kako bi vi skombinirali (razmerje) te sestavine?
Slad:
- Pale Ale
- Münchner
- Diastase
- Cara Amber
Hmelj:
Galena, Willamette
Kvas:
Fermentis US-05
Drozganje pri 68°C - 60min - 15,6L
Izpiranje 78°C - 10L
Hmelj 1 - 5min
Hmelj 2 - 55min
Hvala za vaše predloge in nasvete.
lp
Preko spletne strani http://www.schnapsbrenner.eu/Americano-Pale-Ale sem naročil All grain paket za 20 l Pale Ale-a, ki mi je bil zelo dober in bi ga želel ponoviti, vendar bi želel sestavine naročiti pri nas.
Kako bi vi skombinirali (razmerje) te sestavine?
Slad:
- Pale Ale
- Münchner
- Diastase
- Cara Amber
Hmelj:
Galena, Willamette
Kvas:
Fermentis US-05
Drozganje pri 68°C - 60min - 15,6L
Izpiranje 78°C - 10L
Hmelj 1 - 5min
Hmelj 2 - 55min
Hvala za vaše predloge in nasvete.
lp
Neki me zanima.
Lager pivo ima po mesecu in pol ležanja okus po limoni in mi ni jasno od kot ta okus ?, Ali se bo mogoče okus s staranjem še spreminjal ?
Pa še nekaj. Kako vpliva temperatura pivine na izmerjenost OG-ja.
Ker sem zadnjic pri biab metodi meril OG in sem mislil da sem zaradi niskega OG-ja (1035 na 50 stopinjah) imel slaob efektivnost, zato sm dodal približno 1 kg dme-ja. Rezultat je bil sladko pivo z veliko alkohola. ..
Lager pivo ima po mesecu in pol ležanja okus po limoni in mi ni jasno od kot ta okus ?, Ali se bo mogoče okus s staranjem še spreminjal ?
Pa še nekaj. Kako vpliva temperatura pivine na izmerjenost OG-ja.
Ker sem zadnjic pri biab metodi meril OG in sem mislil da sem zaradi niskega OG-ja (1035 na 50 stopinjah) imel slaob efektivnost, zato sm dodal približno 1 kg dme-ja. Rezultat je bil sladko pivo z veliko alkohola. ..
Če si uporabljal kake uvžene hmelje (cascade, citro, polaris....) so ti okusui pričakovani.
Če nisi, potem nebi smel imeti okusa po limoni, je pa pri domačem pivu marsi kaj mogoče (razne oksidacije itd...)
Če meriš OG pri višji T od 20 st.c. bo le ta lažno negativen. Torej bo pri 50 stopinjah nižji kot pri 20.
Torej te je to tudi uštelo
Če nisi, potem nebi smel imeti okusa po limoni, je pa pri domačem pivu marsi kaj mogoče (razne oksidacije itd...)
Če meriš OG pri višji T od 20 st.c. bo le ta lažno negativen. Torej bo pri 50 stopinjah nižji kot pri 20.
Torej te je to tudi uštelo
Delal bom nekaj podobnega škotskemu ale.
Kako daleč lahko grem procentualno z karamelnim sladom? Pač želja je čimbolj karamelni karakter, vendar še vedno rabim dost encimov...Osnovni bodo pale-ale, viena in munich. Karamelni bodo pa cara 20, 60, 120. Razmišljam tudi o biscuitu?
Kako daleč lahko grem procentualno z karamelnim sladom? Pač želja je čimbolj karamelni karakter, vendar še vedno rabim dost encimov...Osnovni bodo pale-ale, viena in munich. Karamelni bodo pa cara 20, 60, 120. Razmišljam tudi o biscuitu?
Glede limone na daljavo nimam pojma kaj je bi jo povzročilo. Na pamet mi pade aroma citrusov ki jo ima hmelj, sploh nekateri sodobni hmelji so močni v tem pogledu. Tudi kvas (sploh lager) ima v področju estrov lahko citrusni pridih. Kiselkast okus blizu limone je lahko tudi posledica kakšnih (oksidiranih) kovin v pivu. Ali bo pkus izginil ali ne je odvisno od tega od česa je nastal, ampak po enem mesecu in pol bi že moral izginit.
Glede korekcije temperature imaš tule kalkulator, tako na hitro 1035 pri 50C je nekako 1.045 realno.
Glede korekcije temperature imaš tule kalkulator, tako na hitro 1035 pri 50C je nekako 1.045 realno.
- Status