Zdravo, ponovno jaz! Rojstni dan je zdaj že mimo in odločil sem se, da zbrani znesek (to kar so sodelavci zbrali in gre ponavadi za skupno darilo) namenim v dobrodelne namene. Imam namreč znanca, ki ima za sabo zelo težko življenje (verjemi, da tega nočeš probat). Človek se mi smili, zato mu po najboljših močeh pomagam, kar bi si v isti situaciji tudi sam želel.
V vabilu sem sodelavcem jasno napisal, da bi denar dal znancu, ker so njegove finance na nuli in bo sicer odvisen od mene. Mislim, da sem s tem povedal vso bistvo - vse, kar je potrebno vedet. Pride rojstni dan, dobim tale znesek in ga dam znancu. Človek je bil vesel, ker je skoraj obupal nad življenjem, potem pa videl, da še obstajajo dobri ljudje. Tudi jaz sem bil vesel, ker sem storil neko dobro dejanje.
A glej ga zlomka, danes sem izvedel, da gre nekaterim mojim sodelavcem to v nos - češ, da zapravljam denar, da človeku dajem potuho, da bi moral sam poskrbet zase itd. Šefe je zdaj sklical sestanek na to temo (enkrat v prihodnjem tednu) skupaj s še nekaterimi sodelavci. Danes sem imel pridigo z njegove strani in me je skoraj na rit vrglo (res totalno šokiran), ko sem poslušal to "predavanje". Znanec, ki mu pomagam žal nima službe, nima vez, ni biznismen... v vseh pogledih za mano zaostaja in neke koristi finančno/karierno od njega nimam. Tudi ne gledam to na tak način, saj kolege/prijatelje ne izbiram na podlagi financ. Skratka danes sem poslušal, kako si z njim delam zgubo, da s tako družbo ne morem napredovat itd. Mislim si: A moram zdaj zaradi službe prekiniti stike z vsemi, ki so finančno/karierno slabši od mene? Koga sploh briga, s kom se po službi družim? Koga briga, kako porabim svojo plačo? To so zasebne stvari in ne vem če lahko brigajo šefa, še manj pa sodelavca. Res da imam pisarniško delo, nisem pa uradna osebnost ali kak minister, da bi tudi po koncu šihta moral paziti na svoj ugled.
Osebno ne vidim, da sem naredil karkoli narobe - ravno nasprotno. Kaj bom delal ko zapustim pisarno, je za sodelavce še najmanj pomembno... dokler znotraj delovnega časa delam kot se od mene pričakuje, ne vidim razloga, da bi kdo posegal v privatno življenje. Kaj vi pravite? Rabim neko popolnoma tretje mnenje.
vsaj na zunaj
