Mam nekoga blizu v familiji, ki
Pri tebi ne, ker jih ne znaš pobrat.
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Pazi zdaj to, kar tebi ni jasno. Obstaja kup ljudi, ki je dobilo odobrena sredstva na razpisih, pa je na koncu vse skupaj padlo v vodo, ker je banka ugotovila, da po kriterijih niso kreditno sposobni. To je realno stanje, ki ga ti ne vidiš ali pa ga nočeš videti. In džabe tebi vsi razpisi, če ti država vsako leto pobere več, obenem pa se država čudi, zakaj sredstva pobirajo zmeraj eni in isti in kmetije propadajo.
Mislim, dobesedno obstajajo kmetje, ki so pred leti stroj kupili na razpis, ga imeli 5 let nerabljenega v garaži in ga na koncu prodajali za nabavno ceno. Takih obresti ne dobiš nikjer na banki, ampak takih kmetij, ki se lahko gredo takih mahinacij je v Sloveniji razmeroma malo. So pa in na podlagi njih ti vlečeš povprečje.
Zakaj torej riniti v nekaj, kjer že vemo, kako se bo zgodba končala za 90% kmetij?
KSZ
Po prebranem nekatera tesla vneto zagovarjajo trenutni in prihajajoči sistem za obiranje državljanov. Kake razprtije v možganih morajo to bit bože mili
Po prebranem nekatera tesla vneto zagovarjajo trenutni in prihajajoči sistem za obiranje državljanov. Kake razprtije v možganih morajo to bit bože mili
Lahko ti tudi poenostavim. Grem na razpis, plačam 1000+ eur, da mi nekdo izdela vlogo, ker sam za to nimam znanja. Na razpisu dobim 30% sofinanciranje, kar je nekako standard.
Grem na banko, vzamem dolgoročno 100 jurjev kredita, od katerega bom plačal še 30.000+ eur obresti.
Recimo, da je kredit odobren. Grem, kupim stroj oz. kup precenjenega železa (lahko apliciramo tudi na gradbeni del, kjer je gramoz zmeraj isti, kubik betona pa vsako leto krepko dražji). Plačam 100 jurjev trgovcu, on si pobere maržo za to, da je stroj uvozil in plača tovarni nabavno ceno stroja. Oni plačajo delavce, material, dobavitelje, ostanek pa gre v dobiček in razvoj. Tukaj je osnovna težava praktično ista, kot recimo pri volksvagnu. Avti so bolano dragi, delavci na traku plačani kot inženirji, kupna moč ljudi pa pada.
Tudi banki seveda ostane 30+k eur obresti za denar, ki je nastal praktično iz nič in so za to vložili celih 30 minut svojega časa.
Meni na koncu ostane ta kup železa, s katerim bom moral narediti ogromno delovnih ur, da bom sploh lahko odplačeval še tistih preostalih 100.000 eur kredita, če pa se po enem celem letu garancije slučajno pokvari, pa moraš prodati še ledvico, da ga lahko popraviš. John Deere je to izpilil v popolnost. Zase seveda.
Torej, proizvajalec je svoje dobil, trgovec tudi, delavci imajo plačo,... no, tebi pa seveda ostane stroj in delo. Ali ga boš imel toliko, da ga boš poplačal je popolnoma odvisno od tebe in od tega, ali se bo stroj kvaril.
Si pa seveda izkoristil razpis...
Grem na banko, vzamem dolgoročno 100 jurjev kredita, od katerega bom plačal še 30.000+ eur obresti.
Recimo, da je kredit odobren. Grem, kupim stroj oz. kup precenjenega železa (lahko apliciramo tudi na gradbeni del, kjer je gramoz zmeraj isti, kubik betona pa vsako leto krepko dražji). Plačam 100 jurjev trgovcu, on si pobere maržo za to, da je stroj uvozil in plača tovarni nabavno ceno stroja. Oni plačajo delavce, material, dobavitelje, ostanek pa gre v dobiček in razvoj. Tukaj je osnovna težava praktično ista, kot recimo pri volksvagnu. Avti so bolano dragi, delavci na traku plačani kot inženirji, kupna moč ljudi pa pada.
Tudi banki seveda ostane 30+k eur obresti za denar, ki je nastal praktično iz nič in so za to vložili celih 30 minut svojega časa.
Meni na koncu ostane ta kup železa, s katerim bom moral narediti ogromno delovnih ur, da bom sploh lahko odplačeval še tistih preostalih 100.000 eur kredita, če pa se po enem celem letu garancije slučajno pokvari, pa moraš prodati še ledvico, da ga lahko popraviš. John Deere je to izpilil v popolnost. Zase seveda.
Torej, proizvajalec je svoje dobil, trgovec tudi, delavci imajo plačo,... no, tebi pa seveda ostane stroj in delo. Ali ga boš imel toliko, da ga boš poplačal je popolnoma odvisno od tebe in od tega, ali se bo stroj kvaril.
Si pa seveda izkoristil razpis...
Nekaterim je pač treba malo bolj podrobno pojasniti stanje v kmetijstvu, ker o njem vedo povedati veliko, praksa je pa pod nulo. To so pač stvari, ki sem jih izvedel in ugotovil skozi leta in tako je realno stanje. Imaš par "posvečenih" kmetov, ki visijo na skoraj vsakem razpisu, ker imajo zadaj toliko kapitala, da jim je to skoraj kot hobi. Ostali so pa za to, da so lahko šli na razpis dali celo kmetijo pod hipoteko in si recimo kupili nov traktor. Super, kar se tiče delovnega udobja, je pa treba vedeti, da ko se začnejo popravila, pod 3k eur težko rešiš karkoli, če, ironično, sploh lahko dobiš serviserja. Ker jih ravno tako ni, saj so podplačani, klub temu, da je urna postavka nekje izven realnosti. In tako hitro mine tistih 10, 15 let, kolikor si vzel kredita, če je stroj izkoriščen (recimo, da naredi vsaj 800 ur letno,) se bo pri teh letih zagotovo pričel kvariti. In potem že spet gledaš naprej in tuhtaš, ali dati vsake toliko par jurjev za servis ali spet iskati nekaj novega ali rabljenega in upati, da nima skritih napak.
Ljudje so si pač izračunali, da se kljub famoznim in opevanim "razpisom" enostavno ne splača tvegati, zato še pač delajo s tem kar imajo oz. igrajo loto z rabljenim, potem pa kakor dolgo bo, pač bo.
Zmeraj so mi ostale v spominu besede staršev, ki so mi dejali, da so za prodano kumino neko leto (in tega je bilo morda tam okrog hektarja) lahko kupili Sipovo nakladalno prikolico.
Danes bi za primerljivo nakladalno prikolico, če vzamemo recimo podatek, da ti od tone pšenice morda ostane 100 eur (skupaj s subvencijami), moral prodati 350 ton pšenice.
Napredek pa tak...
Popravek: To je izračun za 10 let nazaj, ker takrat je taka prikolica stala 35k EUR. Danes ja zagotovo že čez 40k ali morda celo 45k EUR, pšenica je pa še zmeraj vredna enako, kot je bila 25 let nazaj. Torej bi rabil 450 ton pšenice v enem letu, za enak nakup. Toliko je padla kupna moč kmetij in sedaj pač večino poganjajo ali razpisi ali pa hipotekarni krediti.
Nisem tega mislila... Ravno obratno. Nasvetov s forumov se praviloma ne upošteva, ampak ne vem, ce je mozno dobit kakega, ki bi bil bolj nekonstruktiven kot je tvoj trenutni MO. Ti sam sebe bojkotiras v mislih in dejanjih.
A lahko to malce razčleniš? Zase sem si pač izračunal, da se mi ob trenutnih pogojih in dejstvu, da mi država pobere zmeraj več, enostavno ne splača vlagati v kmetijo več kot je redno vzdrževanje, saj bom s tem zgolj povečal zunanji dolg in zadolžil še prihodnjo generacijo. Nanazadnje sicer tako funkcionira tudi država, ampak tam nikogar ne kličejo na odgovornost, ko zapusti funkcijo, torej se troši praktično brez posledic, jaz pa še ne vem, ali bom lahko mlajšim rekel, glejte, to je perspektiven poklic, ali gremo v investicijo in zadolžitev?
Ja Tvoj John Deere je praktično Njihov.
Poznam to sceno iz videoposnetkov, kako kmete Johnny drži za Jajca, da ne smejo sami svojih strojev popravljat. Za banalne napake računa astronomske cifre...
No, ravno to sem imel v mislih. Plačaš 120k + eur, in te tretirajo zgolj kot uporabnika njihove programske opreme in ne kot lastnika traktorja. Servis pride, ko bo imel čas. Briga njih za tvoje seno pred dežjem.
Jeb.emti, če je res tako preživet s kmetijo, pa prodaj, pa počni kaj drugega v življenju. Vsi smo na trgu.
In če se vsi kmetje tako odločijo? ti je vseeno za domačo hrano?
Sej sem vedu, da se boš prvi oglasil in nastrelal tole tipično slovenceljstvo.
Kupujem na tržnici skoraj vsako soboto, od lokalnih kmetov, pa nobeden ne jamra tako kot dani.
Kupujem na tržnici skoraj vsako soboto, od lokalnih kmetov, pa nobeden ne jamra tako kot dani.
Kupci že čakajo v vrsti... Kakšna preproščina.
Itak, da ne bojo vsi prodali, ker kupcev sploh ni. Če pa že so, pa so večinoma investicijski. Torej tisti, ki so že tako polni denarja in vidijo v določenih nepremičninah potencial za preprodajo, obenem pa se slučajno še poznajo z županom. Hrano bojo pa pridelovali zgolj le še kombinati. Ampak tudi oni se bojo ukvarjali samo z velikimi ravnimi parcelami in ne vsako mejico in hribom.
Seveda, najlažje je jamrat neznancem. Tale čas, ki ga zabijaš na forumu s prepričevanjem, kako je težko počrpat subvencije, raje ponucaj za familijo, prijatelje... magari oddajo vloge za subvencijo.
Mi nismo v centru. Okrog glavnega mesta so precej močne kmetije, med drugim tudi tiste, zgoraj omenjene. Je kar nekaj razlike med enimi in drugimi. Sicer pa vidim, da pojasnjujem razlike in situacijo ljudem, ki so že tako prepričani, da oni bolje vedo, kako je. Torej škoda časa.
Evo ga, se sprehodiš z bloka malo na kofetek in na tržnico in to je ves stik, ki ga imaš s "kmetijstvom".
Sam sem delal na kmetji od malega, to je krepko prek 30 let "delovne dobe" na kmetiji (zraven službe)
In vsi, ki se napenjate zaj proti alterašu, ki iz prve roke govori kaj vse je narobe, ste navadni cepci ki nimate najmanjšega pojma kako delo na gruntu v resnici zgleda... sama teorija
Zeh. Na tržnici kjer kupujem, pridejo mali kmetje iz vukojebin od daleč. Na FB so skupine lokalcev, ki imajo ob določenih dneh dostave. V malih trgovinah se prodaja stvari od lokalnih kmetov.
Tega je dovolj. To da si ti nekje na obrobju nečesa, pri meni ne pije vode.
Tega je dovolj. To da si ti nekje na obrobju nečesa, pri meni ne pije vode.
Podobne teme
