Manj kot polovica prebivalcev ima elektriko, je pa ta v veliki večini iz hidroelektrarn. Naj bi pa kmalu odprli še eno. Za primerjavo, JEK v omrežje pošilja 696 MW.
Etiopija ima 14 glavnih rek, ki tečejo iz njenega visokogorja, vključno z Nilom. Ima največje zaloge vode v Afriki. Od leta 2012 so hidroelektrarne predstavljale približno 88,2 % vseh nameščenih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Preostala električna energija je bila pridobljena iz fosilnih goriv (8,3 %) in obnovljivih virov (3,6 %).
Stopnja elektrifikacije celotnega prebivalstva je bila leta 2016 42-odstotna, 85-odstotna pokritost na mestnih območjih in 26-odstotna na podeželskih območjih. Od leta 2016 je bila celotna proizvodnja električne energije 11,15 TW⋅h, poraba pa 9,062 TW⋅h. Izvoženih je bilo 0,166 TW⋅h električne energije, uvoženih 0 kW⋅h in nameščenih proizvodnih zmogljivosti 2,784 GW.
Etiopija dovaja Nilu približno 81 % količine vode skozi porečja Modrega Nila, reke Sobat in Atbare. Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala dvostransko pogodbo, sporazum o vodah Nila, ki je obema državama podelil izključne vodne pravice nad vodami Nila. Od takrat je Egipt odvračal skoraj vse projekte v Etiopiji, ki so želeli izkoristiti lokalne pritoke Nila. To je vplivalo na odvračanje od zunanjega financiranja hidroelektrarn in namakalnih projektov v zahodni Etiopiji, kar je oviralo projekte gospodarskega razvoja, ki temeljijo na vodnih virih. Vendar pa Etiopija v postopku gradnje velike hidroelektrarne z močjo 6450 MW na reki Modri Nil. Ko bo dokončana, bo ta velik etiopski preporodni jez zaledje največje hidroelektrarne v Afriki.
Hidroelektrarna Gibe III je doslej največja v državi z instalirano močjo 1870 MW. Za leta 2017–18 je ta hidroelektrarna ustvarila 4900 GW⋅h.
