In to je tudi neposreden dokaz, kako se človeška kultura "tako počasi" gradi. Za začetek vojne potrebuješ samo enega norega miloševiča z dobrimi govornimi sposobnostmi in - civilizacije v trenutku ni več! Pa četudi bi zaradi dovršene tehnologije že par let prej po Luni hodili
Obsojati tiste, ki so v vojni delovali kot pač so, je drugotnega pomena. Obsoditi je treba povzročitelje! Lahko bi se začelo kar pri tistem famoznem židovskem lobiju, ki kontrolira svetovno gospodarstvo in naprej predsednike držav.
Vendar do tega najbrž nikoli v človeški kulturi ne bo prišlo!
Je lažje navadnega vojaka izpostaviti, ko je bil pač pahnjen v vojne razmere in deloval podivjano - kar vojna pač je in je tudi sicer njen namen. Da bo pa on imel doživljenjske travme - pa kasneje nobenega več ne briga.
Tipičen primer temu so ranjeni udeleženci Slovenske vojne 91. leta, kjer se lepo vidi, koliko so bili kasneje vredni za Slo državo. Država bi več kot očitno najraje videla, ko bi bili mrtvi!
Oluja na hrvaškem je bila potrebna in je imela smisel - saj so hrvati urejali stanje na svoji zemlji. Da bi jo morali pa sedaj posebej slaviti - to pa ne!
Dan, ko je bilo žrtvovano samo eno človeško zdravje ali še huje življenje, ne more biti povod za slavje. Naj gre za svojega ali sovražnikovega udeleženca.
Dan za slavje je lahko kvečjemu dan podpisa mirovne pogodbe!