Odpustitev kljub pogodbi za nedoločen čas?
- Ustvarjalec teme romci
- Začetni datum
Seveda da lahko odpustiš nekoga zaradi nesposobnosti in podobih razlogov. Vendar moraš speljati ustrezen postopek. Torej moraš dokazovati, da je temu tudi res tako. Nategovanje zaposlenih, ker te ne marajo, ne pomeni nesposobnosti pri njih, kvečjemu obratno.
Potem pa ni čudno, da so pri nas taki problemi. Kdo pa upa zaposlit nekoga, ki ga sploh ne pozna, na podlagi njegovih referenc, ki so samo na papirju za nedoločen čas? Itak da prvo za določen čas, potem pa se vidi iz kakšnega testa je kdo.
Drugače pa mislim, da bi vseeno "šef" moral imeti neko besedo. Če meno doma kdo ne ustreza, ga lahko nabrišem iz bajte, zakaj ga iz lastne firme ne bi mogel? Tu je azija vseeno pred nami
Drugače pa mislim, da bi vseeno "šef" moral imeti neko besedo. Če meno doma kdo ne ustreza, ga lahko nabrišem iz bajte, zakaj ga iz lastne firme ne bi mogel? Tu je azija vseeno pred nami
Šef je delodajalec in niso zaposleni pri njemu na obisku. Tako, da ni tako preprosto, da bi ga kar nagnal, če ti ni všeč. Čustva in posel ne greta z roko v roki. Ker potem se lahko en delodajalec odloči, da bo zaposlenega odpustil, npr. ker se je zredil in mu ni več simpatičen, kljub temu, da dobro opravlja svoje delo.
No in tukaj pride na vrsto dokazovanje. Ker če bi bilo tako na izi nekoga odpustit, bi bili že po parih prepirih s šefom na cesti.
Po eni strani se strinjam s tabo. Verjetno se bo to liberaliziral s časom. Ker že zdaj mladi veliko menjajo službo in to za njih ni več ravno stresna situacija, večina starejših je pa celo življenje v isti firmi in jim je menjava službe velik šok (za njimi pa stojijo sindikati). Vse ob svoje času.
Ja problematika je kar kompleksna. Ampak po eni strani mislimo, da je bedno, če delodajalec ne more zaposlenega, ki mu ne ustreza, odpustiti kadar mu zapaše, po drugi strani se pa zavedamo, da nam ravno to omogoča (da smo zaposleni za nedoločen čas in nas delodajalec ne more kar tako odpustit), da lažje dobimo kredit, ker to tudi za banke pomeni neko večjo varnost.
Ampak je zanimivo. Delavec lahko reče "ne paše mi tu, grem!" in da odpoved. Seveda ima lahko kak odpovedni rok, a to je kvečjemu par mesecev.
Delodajalec pa ne more rečt "ne pašeš mi, idi!" in se mora spustit v neko ve vem kakšno dokazovanje tega in onega.
Nek opazovalec bi potegnil črto in ugotovil, da ima v bistvu delavec več pravic kot delodajalec? Morda je ravno v tem problem celotnega sistema? Kakšna praksa je pa v USA?
Delodajalec pa ne more rečt "ne pašeš mi, idi!" in se mora spustit v neko ve vem kakšno dokazovanje tega in onega.
Nek opazovalec bi potegnil črto in ugotovil, da ima v bistvu delavec več pravic kot delodajalec? Morda je ravno v tem problem celotnega sistema? Kakšna praksa je pa v USA?
V Ameriki je to čist liberalno kolikor so govoril profesorji na faksu in če jim ne pašeš lahko greš. Nevem, če tam sploh poznajo izraza "nedoločen in določen" delovni čas.
Sej naši delodajalci tud niso neumni za to gre pri resnih in večjih firmah tako kot sem ti prej opisal: "zajebani" razgovori za delo -> nedoločen čas -> če se izkažeš dobiš za nedoločen
Tako delodajalec zelo težko zaposli zaposlenega za nedoločen delovni čas, ki mu ne bi ustrezal, ker ga prej zelo dobro preveri. Sicer pa te lahko prisilijo, da boš dal sam odpoved, če se te zelo želijo znebit...
Sej naši delodajalci tud niso neumni za to gre pri resnih in večjih firmah tako kot sem ti prej opisal: "zajebani" razgovori za delo -> nedoločen čas -> če se izkažeš dobiš za nedoločen
Tako delodajalec zelo težko zaposli zaposlenega za nedoločen delovni čas, ki mu ne bi ustrezal, ker ga prej zelo dobro preveri. Sicer pa te lahko prisilijo, da boš dal sam odpoved, če se te zelo želijo znebit...
ksz.
Za delavca:
Prednost ameriškega sistema je to, da se delovna mesta hitro sproščajo, kar pomeni, da jih je več na voljo za morebitne iskalce zaposlitve.
Slabost pa to, da nikoli ne veš, kako "simpatičen" si šefu - in te bo zato odpustil.
Skratka - sistem ne deluje v razmerah, kjer je pol gospodarstva v državni lasti in osebki (beri - šefi) ne odgovarjajo za svoje slabe poslovne odločitve (ker npr. zaposlijo v paradržavnem "podjetju" pol nesposobne žlahte).
Po drugi strani isto velja za podjetja - prednost je to, da se delavci trudijo, ker teden zabušavanja potegne za sabo odpoved.
Slabost pa to, da delavec lahko jutri spoka in ti ni dolžan prav nič reševati "situacije", ki se ti je zato podrla.
Za delavca:
Prednost ameriškega sistema je to, da se delovna mesta hitro sproščajo, kar pomeni, da jih je več na voljo za morebitne iskalce zaposlitve.
Slabost pa to, da nikoli ne veš, kako "simpatičen" si šefu - in te bo zato odpustil.
Skratka - sistem ne deluje v razmerah, kjer je pol gospodarstva v državni lasti in osebki (beri - šefi) ne odgovarjajo za svoje slabe poslovne odločitve (ker npr. zaposlijo v paradržavnem "podjetju" pol nesposobne žlahte).
Po drugi strani isto velja za podjetja - prednost je to, da se delavci trudijo, ker teden zabušavanja potegne za sabo odpoved.
Slabost pa to, da delavec lahko jutri spoka in ti ni dolžan prav nič reševati "situacije", ki se ti je zato podrla.
Moje mnenje je, da je "ameriški" način boljši. Ker je lažje dobii redno zaposlitev in s tem določene kredite, etc... Pa verjetno se potem delavec tudi bolj trudi. Recimo pri nas sloh ne rabijo delat nečesa, kar ni v njegovem opisu dela. Kako bi se to končalo v USA verjetno vemo...
Čeprav je potem vprašanje, če bi jih banke tako na easy dale, ker bi se vedelo da lahko šiht komot zgubiš. Pri nas pa redna zaposlitev vseeno nekaj velja, a kaj..ko jo kakšni mladi zelo težko dobijo. Bomo videli kaj bo prinesla nova vlada, oblubljali so neke spremembe na tem področju
Kako pa lahko podjetja prisilijo delavce, da dajo odpoved?
Čeprav je potem vprašanje, če bi jih banke tako na easy dale, ker bi se vedelo da lahko šiht komot zgubiš. Pri nas pa redna zaposlitev vseeno nekaj velja, a kaj..ko jo kakšni mladi zelo težko dobijo. Bomo videli kaj bo prinesla nova vlada, oblubljali so neke spremembe na tem področju
Kako pa lahko podjetja prisilijo delavce, da dajo odpoved?
npr. šef se z nenormalnimi zahtevami izživlja nad tabo, te nenormalno zalaga z delom in postavlja nerazumljive roke, če rokov ne izpolniš ti zmanjša plačo, ukine ugodnosti in "bombončke", nikoli ne narediš nič dovolj dobro itd. in to večini prej al slej dopizdi, ker se zavedajo, da si lahko poiščejo novo službo in bodo lepše živeli.
Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Potem pa ni čudno, da so pri nas taki problemi. Kdo pa upa zaposlit nekoga, ki ga sploh ne pozna, na podlagi njegovih referenc, ki so samo na papirju za nedoločen čas? Itak da prvo za določen čas, potem pa se vidi iz kakšnega testa je kdo.
Drugače pa mislim, da bi vseeno "šef" moral imeti neko besedo. Če meno doma kdo ne ustreza, ga lahko nabrišem iz bajte, zakaj ga iz lastne firme ne bi mogel? Tu je azija vseeno pred nami
Glej, za prvo tvojo postavko obstajajo poiskusne dobe. V temu obdobju si lahko oba rečeta adijo brez obveznosti na nobeni strani.
Glede drugega, pa se moraš kot delodajalec zavedati, da vstopaš v pogodbeno razmerje z delojemalcem. Torej podobno, kot skleneš pogodbo o nakupu avtomobila recimo v avto hiši. In v obeh imaš svoje pravice in obveznosti in v obeh ni možnosti, da bi se ti kar nekaj izmišljeval izven določil pogodbe in/ali zakonodaje. In ja, moje mnenje je, da morajo tudi delodajalci biti profesionalni in strokovni, drugače naj se tega posla preprosto ne grejo.
Nazadnje urejeno:
Glej, dajmo si nalit čistega vina. Glede tega v Sloveniji delojemalci praviloma potegnejo krajši konec. Odpovedni rok za delojemalce je v Sloveniji praviloma vsaj 3 mesece. Za delodajalce pa obstojajo zakonsko dolčeni minimumi, ki so neprimerno krajši. Recimo če odpustiš nekoga zaradi krivdnih razlogov, v principu odpovednega roka sploh ni, oz. je stvar dogovora. Če odpustiš nekoga zaradi poslovnih razlogov, recimo ukinitev proizvodnje, oz. delovnega mesta, pa je rok tudi dokaj kratek, za večino zaposlenih v Sloveniji znese ubogih 30 dni, pa četudi je pri tebi pridno garal recimo 5 let. Torej imamo na eni strani buzeriranje zaposlenih z dolgimi odpovednimi roki v pogodbah o zaposlitvi, ki veljajo, če delojemalec da odpoved, po drugi strani, pa lahko isti zaposleni pristane na cesti skoraj čez noč, oz. maksimalno v 30ih dneh, četudi je bil izredno dober in prizadeven. Evo, takle mamo, da ne boste samo delodajalci jokali.
Glede odpuščanja nesposobnih, pa so si krivi predvsem delodajalci sami in njihova nesposobnost. Ker v večini slovenskih podjetij vlada nesposobnost, podjetja nimajo urejenih normativov, kaj je dobro narejeno delo in kaj ni. Posledično ne znajo, oz. ne morejo nesposobnežu dokazati nesposobnost. In potem se pri odpuščanju obešajo na malenkosti, kot zamude pri prihodu na delo in podobno. Takele delodajalce pač imamo, kaj čmo.
Problem takšnega početja je vedno tako, da velja sledeče: Nikoli ti mene ne moreš tako slabo plačat, da jaz ne bi mogel še slabše delat.
Je pa dejstvo, da ja, če ima folk možnost izbirati nov job, bo pobegnil. Problem takšnega početja znotraj podjetja pa je, da najprej pobegnejo sposobni, ki si tudi lažje najdejo nov job, ostane pa kategorija, ki sem jo navedel v prvem odstavku. Torej je reč dokaj kontraproduktivna. Ampak takele delodajalce mamo.
Nazadnje urejeno:
No ja... poglejmo realno situacijo. Omejil se bom na majhno podjetje, saj me taki primeri zanimajo.
Podjetju gre dobro, se razvija, pridobiva stranke, zaposluje. Za nedoločen čas. Zaposleni delajo dobro, plače konstantno rastejo.
Nastanejo težave v branži, naročila se zmanjšajo. Postane preveč proizvodnih delavcev, preveč komercialistov, preveč... Čez pol leta lastnik pričakuje dodatne pogodbe in zopet povečanje potreb po delavcih. Kaj naj stori? Igra socialo? Trije zaposleni s povprečno plačo v sloveniji v teh pol leta stanejo okoli 30.000. Draga sociala.
Meni ni logično, da v takem primeru ne moreš reči: hvala za sodelovanje, bil si super delavec a razmere ne dopuščajo takega števila zaposlenih, obstaja pa možnost čez nekaj časa.
Pri nas človeka težko odpustiš, ko pa ga mu moraš dati odpravnino (ko ti gre slabo te še udarijo).
In kaj imamo od tega? (tako zaposleni kot tudi delodajalci)
Zaposleni imajo pogodbe za določen čas, podpisujejo bianko sporazumne odpovedi, ipd..
Delodajalci so primorani v menjavo delavcev (omejeno podaljševanje pogodb za določen čas) ali pa morajo hoditi po robu zakona ali pa že malo čez.
Dodatno so konstantne zahteve po višjih plačah, ko gre podjetju dobro a nihče ne ponudi znižanja lastne plače, ko mu gre slabo.
Podjetju gre dobro, se razvija, pridobiva stranke, zaposluje. Za nedoločen čas. Zaposleni delajo dobro, plače konstantno rastejo.
Nastanejo težave v branži, naročila se zmanjšajo. Postane preveč proizvodnih delavcev, preveč komercialistov, preveč... Čez pol leta lastnik pričakuje dodatne pogodbe in zopet povečanje potreb po delavcih. Kaj naj stori? Igra socialo? Trije zaposleni s povprečno plačo v sloveniji v teh pol leta stanejo okoli 30.000. Draga sociala.
Meni ni logično, da v takem primeru ne moreš reči: hvala za sodelovanje, bil si super delavec a razmere ne dopuščajo takega števila zaposlenih, obstaja pa možnost čez nekaj časa.
Pri nas človeka težko odpustiš, ko pa ga mu moraš dati odpravnino (ko ti gre slabo te še udarijo).
In kaj imamo od tega? (tako zaposleni kot tudi delodajalci)
Zaposleni imajo pogodbe za določen čas, podpisujejo bianko sporazumne odpovedi, ipd..
Delodajalci so primorani v menjavo delavcev (omejeno podaljševanje pogodb za določen čas) ali pa morajo hoditi po robu zakona ali pa že malo čez.
Dodatno so konstantne zahteve po višjih plačah, ko gre podjetju dobro a nihče ne ponudi znižanja lastne plače, ko mu gre slabo.
