Citat:
Uporabnik mimmy pravi:
Mogoče sem samo jaz taka, ampak raje potrpim z nižjo plačo kot da bi se morala vsakodnevno spopadati z ljudmi, ki jih ne prenesem.
Jep.
Ne razmišljajo vsi ljudje enako kot ti.
Praviloma oni, ki jih vidiš na izpostavljenih mestih, niso te sorte.
Citat:
Uporabnik PNG pravi:
...Ko sem se že tok uvedla u job, da sem vidla, kje prihaja do napak ipd. sem uvedla tut ene par izboljšav pri izpolnjevanju enih nalogov in ko je ona to vidla, si je idejo kar hotla prisvojit in me začela skor nadirat, zakaj v vseh primerih ne ravnam enako. Ko sem ji lepo povedala, da je bila ideja itak moja in da je to, kar počnem, pravzaprav moja dobra volja, sem ji očitno stopila na živc in je kar odvlekla vodjo servisa stran in zahtevala, naj me odpusti. ...
Mogoče bo to na tem portalu, kjer ima velika večina največ 5 let delovnih izkušenj in so v skladu s tem še primerno naivni, hudo bogokletno, ampak moje izkušnje (IZKUŠNJE!!!!! - torej, nekoč smo delali drugače, ampak izkušnje pravijo, da to ni bilo pretirano pametno) so take - če me nič ne boli, potem dam šefu prav in mi je totalno vseeno, kje se bo porušilo. Konec koncev je on šef in ima pravico sprejemati slabe odločitve.
(tudi jaz sem delala enako, potem sem pa ugotovila, da ljudje ponavadi nimajo pretirano radi, da podrejeni ni pretirano neumen - praviloma predlogi niso bili pretirano toplo sprejeti, pa še dodatno delo je padlo name,... In potem človek počasi dojame, da obstajajo zelo dobri razlogi, da obstajajo ljudje, ki naredijo izključno in samo tisto, kar jim je neposredno ukazano. Žal se svet vrti v tej smeri in tako človek kreativno dela samo tam, kjer ima dobre - tudi osebne razloge - da tako dela. Tam, kjer pa to ni toplo sprejeto, pa pač dela tako, kot hoče šef, pa četudi jutri zaradi tega vse pogori. Ker dejansko podrejeni nima pravice ukazovati šefu, kako naj se dela. Sploh pa - zakaj pa bi jaz reševala tuje riti, ki tega sploh nočejo? Nenazadnje služba ni moj smisel življenja in zaradi nje se res ne mislim žret in si uničevati živcev.)