Poslovnež v Lidlu mi pove predvsem to, da je poslovnež tudi v glavi in ne zgolj z obleko. To pomeni, da zapravlja racionalno. Velik del nakupov se da opraviti v Lidlu, za tisto ceno dobiš pravzaprav precej dobro kvaliteto z zagotovo najboljšim razmerjem cena/kakovost. Tisto, kar nimajo OK pa kupiš drugje. Ne vem pa, zakaj bi v Mercatorju za npr poljsko Milko plačeval dvakrat več kot za nemško Lild črno čokolado, ki je mimogrede svetlobno leto bolj okusna in kakovostna od tistega poljskega skrpucala.
Wanna be preseratorji se hvalijo s tem, da kupujejo v Mercatorju. Normalen človek gre tja in tega ne objavlja na jumbo plakatih.
Tudi jaz imam nekajkratnik povprečne plače, nobenih kreditov pa mi na kraj pameti ne pride, da bi ignoriral Lidl. Vem namreč, da tam dobim precej stvari spodobne kakovosti po zelo ugodni, verjetno najnižji ceni. In ja, pogosto pridem tja v obleki s kravato. So what. A se naj grem kazat v Mercatorja, da bom jaz in trgovina stilsko usmerjena? Lahko, samo tega denarja za dražje produkte od mene ne dobijo.
