Kopiram dober članek z malce razlage zakaj industrija pada, iz financ:
Alarm: ne le Simobilu, prihodki upadajo tudi Telekomu
Neuradno: prihodki Telekoma Slovenije so v prvem četrtletju letos glede na isto lansko obdobje upadli.
Še bolj kosmati denarni tok. V Telekomu ne komentirajo. Težave imajo tudi v Simobilu. Temu so prihodki upadli še bolj, za 14 odstotkov glede na prvo lansko četrt¬letje. Kaj se lahko iz tega naučijo politiki, ki nasprotujejo prodaji Telekoma in menijo, da gre za suho zlato?
Telekom bo poslovne rezultate prvega četrtletja razkril 13. maja. Dotlej naših informacij ne komentirajo. Pravijo, da je matična družba letos prodala za okoli štiri odstotke manj storitev. To bi glede na lanske rezultate pomenilo slabih 159 milijonov evrov prihodkov ali 6,6 milijona evrov manj kot v istem času lani.
Poslabšala se je tudi uspešnost poslovanja. Kosmati denarni tok (EBITDA) je po naših podatkih manjši za desetino glede na isto lansko obdobje. To bi pomenilo, da je EBITDA nižja za skoraj pet milijonov evrov in znaša okoli 44 milijonov evrov.
V Simobilu za 14 odstotkov manjša prodaja kot v prvem četrtletju lani
Tudi Simobil, ki je v lasti Telekoma Austria, v prvem četrtletju posluje precej slabše kot v prvem lanskem četrtletju. Tako je ustvaril 43,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,8 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 168 odstotkov, na 26,1 milijona evrov, a zgolj zaradi 20-milijonskega priliva iz poravnave s Telekomom Slovenije.
Razlog: telekomunikacijska panoga se ohlaja
V Simobilu pravijo, da upad prihodkov pripisujejo predvsem negativnim cenovnim gibanjem in zakonskim omejitvam cen. Povedano po domače: telekomunikacijska panoga se že nekaj časa ohlaja oziroma ker za klice in pošiljanje sporočil vse več uporabljate spletne aplikacije, telekomi manj zaslužijo. Poraba prenosa podatkov sicer raste hitro, a ne dovolj hitro, da bi uspešno nadomeščala izpad prihodkov iz upada prodaje klicnih in SMS-storitev.
Tudi interne projekcije Telekoma Slovenije, kot smo že razkrili, predvidevajo, da bo ta leta 2020 ustvaril za vsaj 15 odstotkov manj prihodkov kot letos. To pomeni približno 140 milijonov evrov manj.
Slovenci za mobilnike porabimo vse manj denarja
Medtem ko je fiksna telefonija upadala že prej, je agencija za pošto in elektronske komunikacije (AKOS) v decembrski raziskavi ugotovila, da Slovenci za mobilne telefone porabljajo vse manj. Ne le, da je zraslo število respondentov, ki imajo v gospodinjstvu le en mobilni telefon (zraslo je za osem odstotnih točk, na 31 odstotkov gospodinjstev), zmanjšala se je tudi poraba.
»Slovensko gospodinjstvo je oktobra 2014 v povprečju za plačilo stroškov mobilne telefonije namenilo 40,80 evra, leto prej pa kar 49,10. Stroški v letu 2014 so tako najnižji v zadnjih petih letih,« je za AKOS ugotovila družba GFK.
O gibanjih v telekomunikacijah smo pisali že decembra, pa to nacionalinteresnim politikom, ki branijo Telekom pred prodajo, ni mar. (Več lahko preberete na povezavi Dovolj je vladavine bank, pivo je novi gospodar! .)
Bo prenos podatkov edini prihodek telekomov?
»Pričakujem, da bodo v petih letih ponudniki ponujali brezplačne mobilne klice in brezplačna kratka sporočila SMS, zaračunavali pa bodo le prenos podatkov,« je januarja za Bloomberg dejal glavni izvršni direktor Swisscoma Urs Schaeppi.
»Klasični telekomi so, žal, večinoma zamudili z odzivom na spremembe, kako ljudje komunicirajo med seboj,« pravi David Zorman iz KD Skladov. V večini telekomov prihodki še vedno upadajo ali stagnirajo, čeprav je komunikacij med ljudmi vse več. »Tako klasičnim telekomom ostaneta samo povezovanje in nižanje stroškov,« pravi Zorman.
Vse glavne analitske družbe ugotavljajo, da se je telekomunikacijski biznis že spremenil, še bolj bo upadel v prihodnjih letih. Družba Arthur D. Little tako za zahodno Evropo, ki ima bolj razvit trg od našega in kjer je kupna moč večja od naše, napoveduje upad prihodkov na telekomunikacijskem trgu za 3,5 odstotka pri mobilnih storitvah in 8,2 odstotka pri fiksni telefoniji. Rasli naj bi le prihodki od prenosa podatkov (za 2,8 odstotka), pri tem bodo prihodki mobilnega prenosa podatkov zrasli za slabo desetino, internetnih storitev in plačljive televizije. A vse te rasti skupaj ne bodo nadomestile upada prihodkov mobilne telefonije, SMS in fiksne telefonije.
Brez novih virov prihodkov bodo telekomunikacijski operaterji začeli umirati. Na to pa operaterji večinoma še niso pripravljeni. Gre za storitve na področju e-zdravja, finančnih storitev (spomnite se, denimo, nove Applove storitve Apple Pay), varnostnih sistemov in optimizacije bivanja - med to tudi optimizacije porabe energije. Telekom Slovenije je navzoč le v enem segmentu, to so finančne storitve, pa še to le s storitvijo Moneta (uporabo te storitve je letos začel zaračunavati posebej). Na druge nove vire prihodkov Telekom ni pripravljen.
Rob Van Den Dam, šef IBM Instituta for Business Value, meni celo, da čez deset let telekomov ne bo več oziroma da ne bo več zdajšnjih poslovnih modelov: »Potrebni so novi poslovni modeli, ki bodo ustvarjali prihodke.«
Bo Bruselj z regulativo lahko pomagal telekomom? Težko
Medtem bo evropska komisija v začetku maja predstavila strategijo za vzpostavitev enotnega digitalnega trga v EU. V njej bo predvidoma pozvala tudi k poenotenju pogojev za delovanje klasičnih telekomov in njihovih spletnih tekmecev, kakršni so Skype, Viber, Telegram ali WhatsApp, poroča FT, ki je pridobil vpogled v osnutek dokumenta.
V omenjenem dokumentu komisija med drugim zapiše, da za spletne ponudnike klicnih in drugih komunikacijskih storitev »zdaj ne veljajo enaka pravila kot za tradicionalne telekomunikacijske družbe«.
Bi klasični telekomi zaradi morebitne nove regulative za spletne ponudnike klicev in drugih telekomunikacijskih storitev lahko računali morda na več prihodkov? »Pot, kako bi plačevali več, pa je zelo zahtevna. Telekomi so v krajšem obdobju obsojeni na trenutno sliko. Če samo pogledamo primer: doma imamo Wi-Fi, ki ga plačujemo ponudniku x, prek njega pa seveda kličemo druge uporabnike po Skypu. Kako bi lahko omejili Skype, se trenutno zdi misija nemogoče,« meni Zorman.