aha, to bega. bogu izza nogu res ni toliko po razdalji kot po alternativnih možnostih. smo na samem, vrtec in šola 2km stran, cesta asfaltirana ampak gre za cestico, kjer se dva ne moreta srečati brez da oba na bankino ne zapeljeta. drugega prevoza ni, varne poti v šolo ni, do 5ga razreda to pomeni niti kolesa ni. od 5ga razreda dalje je šola 5km daleč. kolesarskih poti ni, cesta povečini ni v naselju, tako je omejitev 90kmh, kar v praksi seveda pomeni da se vozi 100kmh+. s kolesom po tej cesti ni za nikogar varno. v nekem trenutku to pomeni, da enega v vrtec, drugega v eno šolo, tretjga v drugo šolo (nad 5. razredom). trgovina je 5km daleč ali kaki km več, odvisno v katro smer štartam. služba enih 7km stran, teren je palačinkast za vse našteto. en dan v tednu pa je res služba 35km stran in to v hribe. takrat sem sama v avto, daleč da bi mi ga bremenili odraščajoči otroci. na dopust gremo lahko tudi z berlingom, če ima večji kufer, in če bo potreba. sem rekla, da je že berlingo pri bajti. ampak ker, kot rečeno peš ne opravimo nič pri 3 otrocih do 6 let (trenutno), jaz in moj pa delava en tako en drugače in ne moreva izmenjati avtomobilov vmes, želiva pa da se nobeden izmed tako malih otrok ne vozi spredaj, je pač treba menjati megana. vsi novi ta mali enoporstorci so pa ratali crossoverji z 2 sedežoma zadaj. varianta bi bila še en berlingo, vendar smo vsaj kar se motorjev tiče najbrž na istem. vprašanje ostaja ne glede na školjko gor.
avto pa jaz kupujem vedno z namenom, da ga imam do razpada, ampak potem mi malenkosti kot so naraščajoče število članov ipd podirajo plane.
