Citat:
LJUBLJANA – »Novinarji, a boste zdaj kaj pametnega napisali?!« je bruhnilo iz 38-letnega Sergeja Šalamona, medtem ko je pred eno od dvoran v ljubljanski sodni palači čakal na razglasitev sodbe, za katero pa je tokrat že vedel, da bo popolnoma drugačna od prejšnjih dveh. S svojo vectro je bil 5. junija 2005 udeležen v hudi prometni nesreči na Celovški cesti v Ljubljani. V sebi je imel 1,5 promila alkohola, v avtu je imel kar šest sopotnikov, na križišču je zavijal v levo, v tistem pa mu je naproti z več kot 140 na uro pridivjal golf s prav tako pijanim voznikom Amelom Dediæem. Silovito trčenje je zahtevalo hud davek: trije mrtvi (vsi v Šalamonovem avtu) in štirje hudo ranjeni.
Okrožno sodišče ju je spoznalo za kriva, Šalamonu so odmerili tri leta in štiri mesece, Dediæu tri leta zapora. Višje sodišče je kazni še zvišalo, Šalamonu na pet, Dediæu na štiri leta, za popoln preobrat pa je poskrbelo vrhovno sodišče, ki je del sodbe, ki se nanaša na Šalamona, razveljavilo in poslalo v vnovično presojo prvostopenjskemu sodniku Zvjezdanu Radonjiæu. Ta je moral postaviti izvedensko komisijo in se z njeno pomočjo dokopati do odgovora na za vrhovne sodnike in za Šalamonovega odvetnika Benjamina Peternelja edino meritorno vprašanje. Ali bi lahko ne le pijani Šalamon, ampak celo povprečen trezni voznik kar koli storil, da bi v tistem hipu, ko je zagledal bližajočega se golfa, preprečil trčenje.
Zahteval bo odškodnino
Glave so staknili strokovnjaki iz sveta preiskav prometnih nesreč, nevrologije in optikalne fizike, v njihovem imenu je pred kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča stopil dr. Janez Kopač, Šalamonu in Peternelju pa so se usta po njegovi prvi besedi raztegnila v zadovoljstvo. »Ne!« Stroka torej meni, da nihče, niti popolnoma trezen in zbran voznik ne bi mogel storiti ničesar, saj je bil Dediæ preprosto prehiter. »Za voznika vectre je bil to nepričakovan dogodek. Ni mogel realno oceniti hitrosti bližajočega se avta, ni mogel preprečiti trčenja. To bi morda lahko storil le, če bi vnaprej vedel, kaj bo prišlo iz nasprotne smeri, a tega kajpak ni mogel. To je ugotovil šele tedaj, ko je bilo že prepozno in ni mogel odstopiti od zavijanja,« je sklenil Kopač.
Tožilcu Mateju Peterci ni preostalo drugega, kot da umakne obtožbo, za tragedijo na Celovški je torej odslej kriv le Dediæ, Šalamon pa meni, »da je pravici zadoščeno«. Za šest mesecev in pol, toliko je namreč v tej zgodbi že odsedel v zaporu, bo od pravobranilstva kajpak zahteval odškodnino, njegov zagovornik pa o zelo redkem preobratu na slovenskih sodiščih pravi, da je »trajalo dolgo, a se je le potrdila moja teza, da mu ni mogoče očitati kršenja cestnoprometnih predpisov, ki bi bilo v vzročni zvezi s to prometno nesrečo«.
