Saj se sodišče ni spuščalo v to, razsodilo je le, da organizacija ne sme tega narediti, ne da bi te prej obvestila. Tvoja pravica pa je, da to sprejmeš ali pa odkloniš (in se potem soočiš s posledicami...).
Potrebno pa je upoštevati tudi sorazmernost. Seveda je skrb delodajalca razumljiva v primerih, ko mora zaščititi omrežje pred vdorom in/ali podjetje pred izdajanjem poslovnih skrivnosti (čeprav pa je malo smešno, da bi kdo vohunil in pošiljal podatke konkurenci po službeni e-pošti). Načeloma je bolje je odsvetovati uporabo določenih URL-jev ipd., ne pa kar takoj groziti s sankcijami. Smisel te in podobnih razsodb je, da je e-pošta, podobno kot telefon običajni način komunikacije, pri katerem je težko (nemogoče) ločevati vmed službenim in zasebnim. Torej te po tej logiki na službeni telefon ne bi smel poklicati niti nihče od družinskih članov...
OT. Če je tak način edini mogoč za zagotavljanje učinkovitosti organizacije, potem bi hitro prodal njihove delnice, ker podjetje ne bo več dolgo obstajalo. Mislim, da pri nas (skoraj) nobene tako zelo učinkovite organizacije, ki bi lahko notranje rezerve za izboljšanje učinkovitosti našla samo v tem (ne glede na mnenja raznih nadebudnih šefel in šeflov, ki niso bili še nikoli v tujini...)
