na začetku postopkov sem rekel snecerjev stavek. midva vodiva v pogubo otrok. dajte jih v rejništvo. bil sem prasec, neodgovoren.
potem sem se zaradi zdravja, ker nisem prenesel njenih dejanj, umaknil za mesec, dva, potem osem itd. danes njene napade, izpade, podlosti prenašam z levo roko. na sebi sem skozi čas naredil toliko, da me njene besede, dejanja ne ganejo. vidim jih racionalno, vidim kaj jo muči, vidim kaj želi in razmišljam kaj bom naredil. ni čustvenih reakcij. pred leti sem bil odločen, da zaradi sebe, ki sem na prvem mestu, prekinem vse z otroci, ker v nasprotnem bom uničil sebe. ko sem dobil diagnozo, da je dobro, da sem še živ glede na kri, jetra, ledvice, dvanajsternik, žolč, skratka vse notranje organe in kri, sem si rekel..to je hitri konec. ločuješ se, da te ne sune kap zraven nje v petih letih in si dosegel, da te bo v treh. naredil sem korenite spremembe na fizičnem, na psihičnem pospešil odraščanje in na čustvenem postavil sebe na mesto št 1. trajalo je par mesecev in zadeve sem popravil. ker sem danes prepričan, da me ne more sesuti v nobenem pogledu, sem se odločil iskati rešitev za otroke. sprašujem, informiram se in večinoma dobim en in isti odgovor otrok. če očeta ne bi bilo, bi mi bilo slabše, pa čeprav je bil malo, redko, bedno, pljuvajoč čez mamo.... se pravi odtujitev ni rešitev. in ko pogledam moje..kako se imamo lepo..kako bi se crkljali..kako govorijo..kako živijo pri njej..vem, da ne smem obrniti hrbta. vem, da moram bit več z njim. in vem, da nekoč jih bom moral prevzeti. ker to kar dela ona..je nedopustno. ima jih za orožje in nujno zlo v borbi proti meni.
btw
včeraj sem prebiral mnenje izvedenca. stal me je 600€, državo pa še 600, napisal je pa en sranje. prvi poskus je bil 800e, pa je v njem bil c/p pregleda enega drugega para. zagovor vseh teh napak, ki ga je zahtevalo sodišče je bil pa še 400€. prebral sem ga v detajl in lahko rečem, da sem takrat bil prizadet, čustveno razdražen, danes pa gledam na to, kot na kup dreka enega neoprijemljivega sranja, plod nekoga, ki ne bo odgovarja za nič, predvsem pa rezultat vede, ki dnevno spreminja pogled na zadevo in ima vso pravico danes reči nekaj, jutri pa nekaj drugega. razmišljam, da ostarelemu strokovnjaku pišem, da je v svojem delu zamočil na celi črti in mu pošljem dokaze o tem. sicer se ne bo nič naučil, nič razumel, sodit mu ne moreš..mogoče pa v razmislek tistim, ki berejo temo, da izvedenci so samo balast v večini primerov. konkretni je v celi karieri dal otroke nekaj moškim in samo enkrat spremenil mnenje po ugovoru strank. podobno kot bog. vedno ima prav, pa jezusa je vzel k sebi, ne pustil v prahu. ker je zajebal, da ga je poslal sploh dol.