Skupaj sma bla dobre pol leta, pa sma dala več skozi, kot pa z bivšo s katero sem bil skupaj slabih 5 let
.
Nevem, kak lahko človeka tak čustva prevarajo. Na začetku sem bil 100% da je to to, potem pa je šlo samo navzdol. Še vedno pa me žere to, da se nisem dovolj trudo (preveč drugih dejavnikov je vplivalo na mene, že dlje časa razmišljam, da bi odprl eno temo in se izpovedal kako bedarijo sem naredo). Če potegnem črto, če bi blo "to to", se nebi zdaj tukaj smilil samemu sebi, ampak bi bil z njo.
Mogoče bi lahko za to odprl novo temo; ampak odkar delam v tujini, se mi zdi, da privatn lajf postavlam na stranski tir. In to do te mere, da se tolažim samo s tem, da samo 4 mesce še potem pa začnem živet. En teden sem doma, en tedne v tujini. Sploh ne moreš prav živet, ker nisi tam in nisi tu.
Edit:
Hvala za vzpodbudne besede. Upam na najboljše.
