Po dolgem času na kinosporedu (Kinoklub Vič) spet en, sicer ne nov, vendar zelo realističen, življenjski, prepričljiv, v bistvu poglobljen, tudi pretresljiv film, ki bo morda koga vrgel vsaj malce iz tira.
Zgodba o tem, da vedno obstaja trenutek, ko presežemo svoje ideale. Vprašanje je le, ali zaradi nas samih ali zaradi njih, ki niso več to. Zgodba o odraščanju, ki pravzaprav teče vse življenje ... Nekateri so dovolj močni, da se pustijo voditi le del časa, do spoznanja, in potem pomendrajo simbole. Drugi postanejo žrtve - ali sami sebe, ali pa svojih vodij.
S
skinhead-i (bojda obritoglavci ni korekten naziv) neposrednega stika doslej še nisem imel. Vendar, kadar sem od koga slišal kaj na to temo (pa ne iz medijev!), npr. še tam v 80-ih, vedno je bilo zraven nasilje. Mislim na slovensko okolje. Imam tudi znanko (recimo prijateljico), ki mi je nekoč omenila, da je bila članica te združbe, vendar je kasneje prekinila, ker je uvidela
omejitve, če se tako izrazim (torej omejenost, opranost možganov, razne negativne ekscese, ...). Ta punca sicer trenutno dela doktorat in se že nekaj časa malce bolj druži z neko "čisto drugo" združbo, vendar sem se ravno ob gledanju tega filma spomnil na nekatere njene (jezne) prispevke na nekem drugem forumu, izmed katerih občasno veje ravno duh nestrpnosti, ki ga hoče zadušiti predstavljeni film. (S slednjim sem želel nakazati le to, da nekateri vzorci ostanejo v ljudeh, čeprav se kasneje morda demonstrirajo nezavedno in spontano, ali pa so enostavno posledica njihovega značaja.)
This Is England[/COLOR], ocena:
10/10
Zelo priporočam ogled vsem!
P.S.: Če slučajno nosite Martenske in samo to, potem se nimate še česa bati.
Road to Wellville? Anthony odličen film pa odfukan do konca! 8/10
