Mi imamo Bosch, če ravno to pa moram pogledat. Vem da je 17kwIma kdo Bosch Compress 6000 toplotno?
Mi imamo Bosch, če ravno to pa moram pogledat. Vem da je 17kwIma kdo Bosch Compress 6000 toplotno?
Ne!!! Tebi nekako ne gre, da ene stvari niso od tega odvisne, ker ne dajes enake masine na vdako bajto, ampak glede na porabe bajto razlicno dimenzionirano.
Imas bajto, ki rabi v prehodnih obdobjih toliko moc, v povorecnih zimskih dnevih toliko in pri -20 toliko. Izberes TČ na podlagi tega... kaj in koliko naj pokriva?
In zakonitosti TČ Z/V so:
1. dela z neko maksimalno mocjo, tu se pri nas vse zacne pa neha in ta del je vecinoma vsem jasen
2. predimenzionirane bodo manj "obremenjene", bodo manjkrat defrostale in bo zaradi tega poraba manjsa. Res je, ampak bi bilo fino to podkrepiti s ciframi. Je ta visja poraba marginalna ali ogromna. Defrost porabi toliko in toliko, in je povsem neodvisno od tega, kaka bajta je zadaj. Za uparjalnik odtajat mora iti toliko kwh in fertik.
3. vsaka TČ zahteva nek minimalni pretok
4. vsaka TČ bo zahtevala minimalno T povratnega voda ogrevalnem sistemu, ker ahta sama sebe in svoj komoresor, ce je prenizka, bo prizgala grelec (če ga ima)
5. vsaka TČ nima samo maximumalne moci omejen, ampak ima tudi minimalno. Ce lahko dela z minimalnim odjemom 1kW, potem bo od sebe dala 3kW. Ce bajta tok rabi, super, ce ne imas tezavo. Večja je TČ, večji bo minimalni odjem in oddaja. Nimajo vse enakega minimuma, tako kot ne maksimuma.
6. Marsikdo ne ve, ker izkusnje so enake nič tudi pri monterjih. TČ, ki si v extremih pomaga z grelcem, ne bo nikdar terala komoresorja na 100%. Pri 80% je konec in to naj bi tudi bila neka zgornja meja baje, ko se zacnemo pogovarjati o preobremenjenosti materialov in dejansko krajsanje zivljenjske dobe masine. Torej nikdar TČ ne tera prevec. Ce grelca ni, pa izbire nima. Ceprav redkokdaj, bo terala VEČKRAT kot tista, ki ima grelec
In kaj se zgodi mnogo pogosteje kot -20. TC je premocna, ker se je dimenzionirala na -20. da od sebe vec kot rabis in se nonstop ugasa/priziga (tocka 5). Hoces spustiti T v ogrevalnem krogu, ampak nizje, kot ti dovoli ne gre (tocka 4), potem zapres malo ventile in gre v napako (tocka 3). Potem pustis nazaj na tocki 5, pa naj žmiga ali dodas zalogovnik, kjet bos pac z minimumom dogrel in potem bo dalj casa stala. Se pravi si preplacal TČ, in potem dodajal in placeval dodatno optimizacije, da sploh dela taako kot je mišljeno in pri tem prihranil na racun defrostov... Koliko smo rekli? 2 platoja pira na leto?
Pri vsej tej zgodbi je povsem vseeno kako je potraten objekt. Gre za razmerje med tem, a bos izbral TČ ki bo pokrivala maksimum, pa vse prej slabse ali recimo 2/3 pa bo vecino zime delala BP, z grelci bo pa dogrela tam do 2% porabe. 2% je lahko 35€ ali pa 350€ v 8 letih. Lahko se vzame moje procente za referenco, čeprav so ravno zaradi varčnosti hiše višji kot pri potratnih. Jaz začnem ogrevati šele, ko se že defrosti začnejo in ugasnem tudi, ko so še kdaj ponoči.
Se pravi ce ne porabis 250€ na leto za ogrevanje, kot jaz, ampak recimo jurja, potem bos porabil 50€ za defroste vec, pa 20€ za dogrevanje. 70€/leto pri nizji investiciji kar nekaj jurjev.
In plasticno.
Jaz imam PH, pa sem izbrala 5kw namesto 9Kw.
Nekdo, ki ima potratno pa lahko na princip enakega razmisljanja da 11kw namesto, ne vem, 16kw. Ali pa 20 vs 16, saj je vseeno (izvzevši navitih verzij znotraj iste mašine - kakih 11 vs 14kW, ampak to je druga debata, ne se begati sedaj s tem, čeprav matematiko podira še bolj). Za princip razmisljanja gre.
Gretje s toplotno ste res tako dobro obdelali, da je polet na Mars videti bolj enostaven od tega..Ne!!! Tebi nekako ne gre, da ene stvari niso od tega odvisne, ker ne dajes enake masine na vdako bajto, ampak glede na porabe bajto razlicno dimenzionirano.
Imas bajto, ki rabi v prehodnih obdobjih toliko moc, v povorecnih zimskih dnevih toliko in pri -20 toliko. Izberes TČ na podlagi tega... kaj in koliko naj pokriva?
In zakonitosti TČ Z/V so:
1. dela z neko maksimalno mocjo, tu se pri nas vse zacne pa neha in ta del je vecinoma vsem jasen
2. predimenzionirane bodo manj "obremenjene", bodo manjkrat defrostale in bo zaradi tega poraba manjsa. Res je, ampak bi bilo fino to podkrepiti s ciframi. Je ta visja poraba marginalna ali ogromna. Defrost porabi toliko in toliko, in je povsem neodvisno od tega, kaka bajta je zadaj. Za uparjalnik odtajat mora iti toliko kwh in fertik.
3. vsaka TČ zahteva nek minimalni pretok
4. vsaka TČ bo zahtevala minimalno T povratnega voda ogrevalnem sistemu, ker ahta sama sebe in svoj komoresor, ce je prenizka, bo prizgala grelec (če ga ima)
5. vsaka TČ nima samo maximumalne moci omejen, ampak ima tudi minimalno. Ce lahko dela z minimalnim odjemom 1kW, potem bo od sebe dala 3kW. Ce bajta tok rabi, super, ce ne imas tezavo. Večja je TČ, večji bo minimalni odjem in oddaja. Nimajo vse enakega minimuma, tako kot ne maksimuma.
6. Marsikdo ne ve, ker izkusnje so enake nič tudi pri monterjih. TČ, ki si v extremih pomaga z grelcem, ne bo nikdar terala komoresorja na 100%. Pri 80% je konec in to naj bi tudi bila neka zgornja meja baje, ko se zacnemo pogovarjati o preobremenjenosti materialov in dejansko krajsanje zivljenjske dobe masine. Torej nikdar TČ ne tera prevec. Ce grelca ni, pa izbire nima. Ceprav redkokdaj, bo terala VEČKRAT kot tista, ki ima grelec
In kaj se zgodi mnogo pogosteje kot -20. TC je premocna, ker se je dimenzionirala na -20. da od sebe vec kot rabis in se nonstop ugasa/priziga (tocka 5). Hoces spustiti T v ogrevalnem krogu, ampak nizje, kot ti dovoli ne gre (tocka 4), potem zapres malo ventile in gre v napako (tocka 3). Potem pustis nazaj na tocki 5, pa naj žmiga ali dodas zalogovnik, kjet bos pac z minimumom dogrel in potem bo dalj casa stala. Se pravi si preplacal TČ, in potem dodajal in placeval dodatno optimizacije, da sploh dela taako kot je mišljeno in pri tem prihranil na racun defrostov... Koliko smo rekli? 2 platoja pira na leto?
Pri vsej tej zgodbi je povsem vseeno kako je potraten objekt. Gre za razmerje med tem, a bos izbral TČ ki bo pokrivala maksimum, pa vse prej slabse ali recimo 2/3 pa bo vecino zime delala BP, z grelci bo pa dogrela tam do 2% porabe. 2% je lahko 35€ ali pa 350€ v 8 letih. Lahko se vzame moje procente za referenco, čeprav so ravno zaradi varčnosti hiše višji kot pri potratnih. Jaz začnem ogrevati šele, ko se že defrosti začnejo in ugasnem tudi, ko so še kdaj ponoči.
Se pravi ce ne porabis 250€ na leto za ogrevanje, kot jaz, ampak recimo jurja, potem bos porabil 50€ za defroste vec, pa 20€ za dogrevanje. 70€/leto pri nizji investiciji kar nekaj jurjev.
In plasticno.
Jaz imam PH, pa sem izbrala 5kw namesto 9Kw.
Nekdo, ki ima potratno pa lahko na princip enakega razmisljanja da 11kw namesto, ne vem, 16kw. Ali pa 20 vs 16, saj je vseeno (izvzevši navitih verzij znotraj iste mašine - kakih 11 vs 14kW, ampak to je druga debata, ne se begati sedaj s tem, čeprav matematiko podira še bolj). Za princip razmisljanja gre.
Pri znancu so letos spomladi izvedli vrtino v globini 100 metrov in vstavili geosondo. Montaža in zagon TČ 7KW viessmann izvedena avgusta, cena vsega skupaj z odbito subvencijo je bila 10,700€. Ponudbe za zrak/voda so bile do 2K€ nižje, tako da odločitev ni bila težka pravi. Izvedba v okolici Lj.Mi je en znanec par dni nazaj razlagal, da so mu ponudili to zgodbo. Če sem pravilno razumel okoli 20k€ vse skupaj in naj bi bilo tudi več subvencije (5000€) in da potem ni več tako huda razlika.
In največje razlike so, da je COP precej višji.
TČ naj nebi bila obremenjena, ker konstantna temperatura in posledično je pričakovana življenjska doba 30 let.
In predvsem nimaš zunanje kible, ki moti sosede.
To pol pride. Velik dela imas zdaj s tem. Jaz samo gumb stisnem.
Vse ostalo prej je pa pri tebi pac en drug razmislil, izbral in montiral. Je bilo pa tudi v tvojem primeru nekaj posla s tem.
peleti pridejo v poštev...? maš palazzettijeve peči, top šit, dimenzije kt taozki pralci, ni dani ..govorim iz lastnih izkušenjVodovovaš, ki je montiral cevi, je povedal kakšno peč, in smo kupili. Težava je, ker nimamo kleti, za nevemkakšno veliko peč. Mora biti etažna v kuhinji, in to dimenzij pralnega stroja.
Zato spremljam to temo o toplotni, da bom na tekočem, ko bo potrebna menjava.
Sem prestrašen koliko spremenljivk je potrebno upoštevati, temperaturnih razlik , krivelj ogrevanja.......
Pa še glavno varovalko bi bilo potrebno ojačati (sedaj 1X25), kar prinese višje prispevke, pa še RTV bo zvedela zame.......
Kvadratura objekta, ki ga ogreva je pa kaj 100m2? A ni meter globine za kvadratn meter ogrevanja?Pri znancu so letos spomladi izvedli vrtino v globini 100 metrov in vstavili geosondo. Montaža in zagon TČ 7KW viessmann izvedena avgusta, cena vsega skupaj z odbito subvencijo je bila 10,700€. Ponudbe za zrak/voda so bile do 2K€ nižje, tako da odločitev ni bila težka pravi. Izvedba v okolici Lj.
Skupna kvadratura objekta je 200m2, s tem, da kletnih prostorov praktično ne ogreva - vkopano v zemljo in dobro izolirano. Subvencije je dobil 4K€Kvadratura objekta, ki ga ogreva je pa kaj 100m2? A ni meter globine za kvadratn meter ogrevanja?
Subvencije je dobil pa 4.5k€ - torej investicija 15.5 k€?
Imam jaz, oziroma imam njen dvojček Junkers SUPRAECO A SAO 80-2 ACM = Bosch COMPRESS 6000 AW-9/AWM. Ravno te dni bo 5 let kar jo imam in deluje BP.Ima kdo Bosch Compress 6000 toplotno?
in zdaj plačuje ogrevanje na sezono recimo 200€?Skupna kvadratura objekta je 200m2, s tem, da kletnih prostorov praktično ne ogreva - vkopano v zemljo in dobro izolirano. Subvencije je dobil 4K€
Geosonde so dimenzionirane glede na moč TČ in sestave tal. Kar pavšalno na kvadraturo objekta tega ne moreš delati ker je zelo odvisno od izolacije...Kvadratura objekta, ki ga ogreva je pa kaj 100m2? A ni meter globine za kvadratn meter ogrevanja?
Subvencije je dobil pa 4.5k€ - torej investicija 15.5 k€?
Vrtina nima veze s podtalnico, saj gre pri geosondi za zaprt sistem - cev dol, U obrat, cev gor. Po cevi pa kroži antifriz. Enak princip kot horizontalni kolektor, samo da gre v globino.Ali se vrtina vrta do okoli 100m ne glede na to ali imaš spodaj zemljo ali podtalnico pri petih metrih?
Kle ti bodo zdej razložil fantje in dekle, da imaš cel fitnes vsak dan, pa režal se ti bodo, pa okolje onesnažuješ, pa še kup enih zadev bo. Vse je pa odvisno od tega, kako velik objekt imaš, kako izoliran, kako imaš dimenzioniran obstoječi sistem, skratka, kako visoko temperaturo rabiš v radiatorje, ko je zunaj -20. Potem daš pa na mizo možne rešitve in se odločiš. Kakorkol pa obrneš, pa rabiš neko regulacijo ogrevanja, ki ti bo prilagajala temperaturo vode v radiatorjih glede na potrebe v hiši (famozne krivulje), pa nima veze, al bo toploto delala TČ, al pa karkoli drugega. Potem boš pač moral s to svojo odločitvijo živet, kot mi vsi skupaj, črpalkarji, kurjači in vsi ostali. Jabe pa rada pozabi, da ne more primerjat svoje parkilovatne igračke z mnogo večjimi potrebami po energiji.Gretje s toplotno ste res tako dobro obdelali, da je polet na Mars videti bolj enostaven od tega..
Na srečo, doma centralna na drva še delu dobro (tok, tok na les).
Vržem notri papir, karton, nekaj polen in spodaj vžgem cajtunge.. Ko peč doseže sedemdeset stopinj pumpa se vklopi in to je to. Je pa res da v radiatorje pride voda 53 stopinj (izmeril) in ne petindvajset, kot pri toplotni. Zato je notranjost hiše takoj segreta in ne v pol dneva, kot pri toplotni.