Citat:
Uporabnik alfabet pravi:
ksz
Sem proti. Sicer mi iz zdravstvenih razlogov ni bilo treba iti, v nasprotnem primeru bi uveljavljal ugovor vesti. Da se bo nek oficir, vodnik, whatever, izživljal, drl nad mano - ne, hvala. Da bom moral na ukaz delati razne de.bilane - ne, hvala.
Istočasno si upam trditi, da se znam bolje gibati in preživeti v naravi, improvizirati, šraufati, ... kot 80% nabornikov.
In nenazadnje, kdo bi mi plačal izgubljene mesece, ko bi lahko počel kaj bol koristnega, tako zase, kot za družbo.
Nihče se ni drl na "tebe".
Opravil si svoje dolžnosti, nisi bil preveč pameten pa še počel kaj pametnega v prostem času.
Drugače pa je res, kar je en gori napisal.
"Pametni" so hitro dobili lekcijo.
En je vsako noč nekaj klicaril z mobitelom pa se mu je lepo reklo, da se naj umiri.
Razumel je šele, ko mu je med polnjenjem telefona nekdo 3x napačni pin vtipkal.
Drug je bil tudi "modrijan" in je fasal, da se mu je obrnila omarica narobe. Ko je odklenil, je imel delo.
Vse se je uredilo pa to niso bile potem zamere, ampak zajebancija cel čas.
Poveljniki pa kaj naj rečem: to je njihova služba, dobijo plačo, svoje so opravili in gredo domov. Zakaj bi se nore delali z "zaposlenimi".
Če je problem, se pokliče vojaško policijo in tam je zgodba drugačna.
Moje mnenje je, da kakšen mesec, dva ne bi škodilo vsakemu, ker v teh časih je 6-7 mesecev preveč.
Za gornjega in ugovor vesti. Ja, eni so tudi nasrkali. Kolega je dal ugovor vesti in se je nalikal v domu za upokojence, krasni "pogoji dela", vročina, a bejž no...
Mi smo bili v vojski kot v hotelu.